Lua (programski jezik)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Lua
ParadigmaMulti-paradigm: scripting, imperative (procedural, prototype-based object-oriented), functional
Začetna izdaja1993[1]
OblikovalRoberto Ierusalimschy[d]
RazvijalecRoberto Ierusalimschy[d][2]
Stabilna izdaja5.4.6[3]
Tipizacijadynamic, strong, duck
Večje implementacijeLua, LuaJIT, LLVM-Lua, Lua Alchemy
DialektiMetalua, Idle, GSL Shell
VpliviC++, CLU[d], Simple Object Language[d], DEL[d], SNOBOL[d], Modula[d], Modula-2[d] in Scheme
Vplival naIo, GameMonkey, Squirrel, Falcon, MiniD
OSvečplatformsko[d][4]
Licencalicenca MIT[5][6]
Običajna končnica datotekelua[7][8], luna, lunaire in anair
Spletna stranhttps://www.lua.org/

Lua (portugalsko lua pomeni "luna") je lahki, dinamičen in zmogljiv programski jezik zasnovan kot skriptni jezik z »razširljivo semantiko« kot osnovni cilj. Lua je večplatformska programska oprema odkar je bila napisana v ISO C.[9] Lua ima relativno preprost C aplikacijsko programljivi vmesnik, zato velja, da je »Lua še posebej uporabna pri oskrbovanju končnih uporabnikov s preprostmi načinom programiranja obnašanja programskega produkta brez podrobnega poznavanja notranjosti«.[10]

Glavna prednost Lue je njena razširljivost z zunanjimi knjižnicami. Osnovno jedro Lue je razmeroma preprosto in integracija z zunanjimi knjižnicami omogoča uporabnikom uporabo naprednih funkcij in metod.

Lua je izredno prenosljiva, saj je njena uporaba mogoča na prenekaterih platformah, kot so: Linux, Windows, PlayStation, Xbox, Mac OS X, iOS, Android, Raspberry Pi in druge.

Lua je nastala leta 1993 na oddelku za računalništvo univerze PUC v Riu de Janeiru v Braziliji.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Lua: about
  2. https://www.lua.org/authors.html
  3. Luiz Henrique de Figueiredo [ANN Lua 5.4.6 now available] — 2023.
  4. https://www.lua.org/about.html
  5. https://www.lua.org/license.html
  6. The lua Open Source Project on Open Hub: Licenses Page — 2006.
  7. Lua 5.1 Reference Manual — 2019.
  8. A Look at the Design of Lua[New York]: Association for Computing Machinery, 2018. — ISSN 0001-0782; 1557-7317
  9. »About Lua«. Lua.org. Pridobljeno 11. avgusta 2011.
  10. Yuri Takhteyev (21. april 2013). »From Brazil to Wikipedia«. Foreign Affairs. Pridobljeno 25. aprila 2013.

Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]

Knjige[uredi | uredi kodo]

Članki[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]