Lombardov učinek

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Lombardov učinek, tudi Lombardov refleks, je nezaveden odziv govorca na prisotnost glasnega šuma v ozadju, s katerim poveča glasnost da bi izboljšal razumljivost svojega govora.[1] Poleg glasnosti vključuje odziv pri ljudeh tudi zvišanje tona in podaljšanje zlogov.[2][3] Rezultat je ugodnejše razmerje signal-šum, kar neposredno pripomore k razumljivosti. Pojav lahko obravnavamo tudi na ravni govorca, saj ta preko povratne zanke nezavedno spremlja svoj govor in ga prilagodi, če se naenkrat slabše sliši ali razume.[4]

Pojav je leta 1909 odkril francoski otorinolaringolog Étienne Lombard.[1] Okrog odkritja je kmalu nastalo živahno raziskovalno področje, nekaj desetletij kasneje pa so pričeli enake spremembe ugotavljati tudi pri zvočni komunikaciji živali. Od takrat so ga v laboratorijskih pogojih potrdili pri celi vrsti živalskih skupin, od ptičev do makakov.[4] V zadnjem času je deležen pozornosti raziskovalcev tudi v povezavi z zvočnim onesnaževanjem in njegovim vplivom na živali v človekovi bližini, saj predvsem pri ptičih pevcih v mestnem okolju prihaja do opaznih sprememb pri oglašanju.[5][6]

Lombardov govor[uredi | uredi kodo]

Če posnamemo človeka, ki govori ob prisotnosti šuma, in predvajamo govor poslušalcem hkrati s šumom, ga razumejo bolje kot posnetek človeka, ki je govoril v tišini in je ob njem predvajan enak šum. Spremembe v izgovorjavi pri Lombardovem govoru vključujejo med drugim:[2][3]

  • povečanje jakosti zvoka
  • zvišanje osnovnih fonetičnih frekvenc
  • premik zvočne energije od nizkega proti srednjem in visokem frekvenčnem območju
  • podaljšanje zlogov
  • idr.

Ker gre za nezaveden odziv, ga večina ljudi ne more nadzorovati, niti če so predhodno opozorjeni nanj. Do neke mere ga lahko nadzorujejo trenirani pevci, pa vendar je znan pojav, ko zbor poje vedno glasneje, če ga ne usmerja dirigent.[7] Ker je Lombardov učinek tudi odziv na situacijo, ko človek slabše sliši ali razume svoje govorjenje, ga lahko opazimo pri bolnikih s kirurško odstranjenim larinksom, ki se učijo ezofagalnega govora (govora s požiralnikom).[8] Uporabljamo ga kot vedenjski preskus slušne prizadetosti oz. morebitnega hlinjenja le-te.[9]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Lane, Harlan & Tranel, Bernard (1971). "The Lombard Sign and the Role of Hearing in Speech". Journal of Speech and Hearing Research 14: 677–709. 
  2. ^ 2,0 2,1 Junqua, J.C. (January 1993). "The Lombard reflex and its role on human listeners and automatic speech recognizers". Journal of the Acoustical Society of America 93 (1): 510–524. doi:10.1121/1.405631. PMID 8423266. 
  3. ^ 3,0 3,1 Summers, W.V.; Pisoni, D.B.; Bernacki, R.H.; Pedlow, R.I.; Stokes, M.A. (September 1988). "Effects of noise on speech production: acoustic and perceptual analyses". Journal of the Acoustical Society of America 84 (3): 917–928. doi:10.1121/1.396660. PMID 3183209. 
  4. ^ 4,0 4,1 Brumm, Henrik & Slabbekoorn, Hans (2005). "Acoustic communication in noise". Advances in the Study of Behaviour 35: 151–209. doi:10.1016/S0065-3454(05)35004-2. 
  5. ^ Nemeth, Erwin & Brumm, Henrik (2010). "Birds and Anthropogenic Noise: Are Urban Songs Adaptive?". American Naturalist 176 (4): 465–475. doi:10.1086/656275. PMID 20712517. 
  6. ^ Luther, David & Baptista, Luis (2010). "Urban noise and the cultural evolution of bird songs". Proceedings of the Royal Society B 277: 469–473. doi:10.1098/rspb.2009.1571. 
  7. ^ Tonkinson, Steven (1994). "The Lombard effect in choral singing". Journal of Voice 8 (1): 24–29. 
  8. ^ Zeine, Lina & Brandt, John F. (September 1988). "The Lombard effect on alaryngeal speech". Journal of Communication Disorders 21 (5): 373–383. doi:10.1016/0021-9924(88)90022-6. PMID 3183082. 
  9. ^ Probst, Rudolf; Grevers, Gerhard; Iro, H. (2006). Basic Otorhinolaryngology: A Step-by-Step Learning Guide. Thieme. ISBN 3131324414.