Loka pri Žusmu

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Loka pri Žusmu
Loka pri Žusmu se nahaja v državi Slovenija
Loka pri Žusmu
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°9′34.31″N 15°30′50.53″E / 46.1595306°N 15.5140361°E / 46.1595306; 15.5140361Koordinati: 46°9′34.31″N 15°30′50.53″E / 46.1595306°N 15.5140361°E / 46.1595306; 15.5140361
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Savinjska regija
Tradicionalna pokrajina Štajerska (pokrajina)
Občina Šentjur
Nadmorska višina 246,9 m
Prebivalstvo
 • Skupno 408
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 3223 Loka pri Žusmu
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Loka pri Žusmu je naselje v Občini Šentjur.

Lega[uredi | uredi kodo]

Loka pri Žusmu je razloženo naselje z gručastim jedrom na Kozjanskem ob stičišču cest proti Šentjurju in Celju, ter Podčetrtku in Kozjem. Naselje leži v dolini ob sotočju Dolgega in Tinskega potoka. Naselje sestavlja osem zaselkov: Drnovce, Javoršica, Oslešica, Podvrh, Primožno, Rudnica, Zavrečnica in Žamerk, ki se razprostirajo na pobočjih Velike Košnice, Plešivca in Rudnice.

O kraju[uredi | uredi kodo]

V začetku 19. stoletja je tu Johann Friedrich postavil glažuto, pozneje spremenjeno v kopitarno. Tu je deloval tudi mlin. Zdaj je v kraju manjši kemični obrat celjskega Aera. V Loki pri Žusmu imajo trgovino, gostišče, pošto, gasilski dom, ter šolo z vrtcem in telovadnico.[1]

Arheologija[uredi | uredi kodo]

Nad zaselkom Žamrek leži arheološko območje Tinje. Zajema več ledin z arheološkimi najdbami (V riži, Stari grad, Britof). Zaščitna izkopavanja in sondiranja izvedena 1980 in 1981 so odkrila sledove poznoantične utrjene naselbine velikosti okoli 200x300 m, ki zajema vrh griča z ruševinami srednjeveškega gradiča Salburga in velik del južnega pobočja. Na vzhodni pristopni strani je bila naselbina zavarovana z dvema jarkoma, na drugih straneh pa zavarovana z naravno strmino. Pri gradnji ceste je bilo odkritih sedem lesenih deloma poškodovanih stavb, ki so bile postavljene na ozkih terasah, vsekanih v strmo pobočje. Le domnevni kultni objekt v jugovzhodnem delu naselbine je bil zidan. Med poznoantičnimi najdbami je pomemben depo železnega orodja iz konca 6. stoletja. Nekateri značilni kosi keramike kažejo, da je bila postojanka poseljena tudi v slovanskem obdobju. Zunaj naselbine so odkrili sledove grobišč. Posebno pomembna sta dva sarkofaga, mlajši je okrašen s križem.[2]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Slovenija, turistični vodnik. (2002). Ljubljana: Mladinska knjiga.
  2. ^ Enciklopedija Slovenije. (1992). Knjiga 6. Ljubljana: Mladinska knjiga.