Lobor
Lobor | |
|---|---|
 | |
  Lobor Geografska lega na Hrvaškem | |
| 46°9′0″N 16°3′36″E / 46.15000°N 16.06000°EKoordinati: 46°9′0″N 16°3′36″E / 46.15000°N 16.06000°E | |
| Država |  Hrvaška |
| Županija |  Krapinsko-zagorska županija |
| Občina | Lobor |
| Nadm. višina | 271 m |
| Prebivalstvo (2001) | |
| • Skupno | 546 |
| Poštna številka | 49253 Lobor |
| Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno). | |
Lobor je naselje na Hrvaškem, ki je središče občine Lobor Krapinsko-zagorske županije.
Lega[uredi | uredi kodo]
Kraj leži na južnem pobočju 1061 m visoke Ivanščice 14 km severno od Zlatar-Bistrice. Od Zagreba in Varaždina pa je oddaljen 50 km.
Ime kraja[uredi | uredi kodo]
Ime kraja se je verjetno razvilo iz latinske besede labor v prvotnem pomenu delo ter je najverjetneje povezano s starim rimskim kamnolomom in pripadajočimi kamnoseškimi delavnicami, ki so stali vf bližini kraja.[1]
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
V doslej znanih starih listinah se Lobor prvič omenja leta 1244 kot posest (possesio Lobur), ki jo je ogrsko in hrvaški kralj Bela IV. za zasluge podelil varaždinskemu županu Mihovilu. Leta 1259 pa se v listini kralja Bele IV. omenja utrdba Lobor (castrum Lobor). V poznem srednjem veku so bili lastniki Celjski grofje (1399-1456) in nato Jan Vitovec. Od leta 1525 pa sta utrdba in naselje pripadali plemiški družini Keglević, ki je v 17. stoletju postavila nov baročni dvorec. Stara utrdba pa je bila zapuščena. Danes so od nje ostale samo še ruševine zunanjih zidov. Novi dvorec pa se je vse do 18. stol. postopno dograjeval. Leta 1905 ga je Oskar Keglević prodal trgovcu Moricu Seflengenu. Pri delitvi Kraljevine Jugoslavije na banovine je postalo naselje Lobor del Savske banovine, v času Neodvisne države Hrvaške pa v sestavu Velike župe Zagorje. V letih 1941 in 1942 je bilo v dvorcu zbirno taborišče za Jude. Od tu so avgusta 1942 poslali v koncentracijsko taborišče Auschwitz okoli 1300 otrok in žensk.[2]
Demografija[uredi | uredi kodo]
| Pregled števila prebivalcev po letih[3] | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 |
| 209 | 228 | 242 | 363 | 344 | 385 | 367 | 358 | 316 | 477 | 475 | 266 | 267 | 585 | 546 |
Viri in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ Hrvatsko zagorje. Turistička monografija. Zagreb, 2008. ISBN 987-953-215-437-5
- ↑ Hrvatska enciklopedija . Leksikonografski zavod Miroslav Krleža, Zagreb 1999-2009.
- ↑ - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.
