Llívia

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Llívia
Občina
Mejnik med Španijo in Francijo, točneje med občino Llívia v pokrajini Girona in občino Angoustrine-Villeneuve-des-Escaldes (Pyrénées-Orientales)

Grb
Llívia kot del Province Girona
Llívia is located in Španija
Llívia
Llívia
Llívia kot del Province Girona
Koordinati: 42°27′36″N 1°58′48″E / 42.46°N 1.98°E / 42.46; 1.98Koordinati: 42°27′36″N 1°58′48″E / 42.46°N 1.98°E / 42.46; 1.98
Država Zastava Španije Španija
Avtonomna skupnost Zastava Katalonije Katalonija
Provinca Girona
Komarka Cerdanya
Sodno okrožje Puigcerdà
Upravljanje
 • Župan Josep Pous Rodríguez (2007) (CIU)
Površina
 • Skupno 12,83 km2
Nadmorska višina 1.224 m
Prebivalstvo (2009)
 • Skupno 1.589
 • Gostota 120 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 17527
Spletna stran www.llivia.org

Llívia (tudi Llivia) je mesto v regiji Cerdanya pokrajine Girona na severozahodu Katalonije v Španiji. Je španska eksklava znotraj francoskega departmaja Pyrénées-Orientales. Leta 2009 je občina Llívia imela 1,589 prebivalcev. [1]

Od matične Španije Llívio ločuje okoli 2 kilometra širok pas, na katerem ležita francoski občini Ur in Bourg-Madame.

V mestu se nahaja lekarna Esteve, srednjeveška lekarna in ena najstarejših v Evropi. Ustanovili so jo na začetku 15. stoletja. V njej najdemo t.i. albarelle, tj. srednjeveške keramične posode, ki so jih uporabljali v lekarnah, srednjeveška zdravila in eno najpomembnejših zbirk knjig z recepti v Evropi.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Na območju današnje Llívie se je začasa starih Rimljanov nahajal iberski oppidum po imenu Julia Libica, mesto pa je tako držalo status prestolnice Cerdanye, dokler ga ni v srednjem veku zamenjal Hix v okolici Bourg-Madamea. Med vizigotskim obdobjem je njeno citadelo (castrum Libiae) pred kraljem Wambo ubranil upornik Pavel Narbonski. V 8. stoletju naj bi po nekaterih domnevah takratni guverner muslimanske Španije, Abd ar-Rahman, ki je kasneje padel med Bitko pri Poitiersu, tukaj med obleganjem mesta ubil svojega berberskega uporniškega podanika Munnuze, ki naj bi, v upanju, da bi uspešno izpeljal svoj upor, predhodno sklenil zavezništvo z vojvodo Eudom iz Akvitanije. [2]

Leta 1659 so s Pirenejsko pogodbo komarke Roussillon, Conflent, Capcir, Vallespir, severna Cerdanya (»Cerdagne«) postale francoska last. Llívia je ostala v španski lasti, ker je pogodba določala, da se Franciji priključijo le vasi, kot antična prestolnica Cerdanye pa Llívia ni ustrezala temu kriteriju. [3]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Idescat. Fitxes municipals. Llívia
  2. ^ Monumenta Germaniae Historica, Auctores Antiquissimi, str. 361, in Roger Collins, The Arab Conquest of Spain, 710-797, Malden, Massachusetts: Blackwell Publishers, 1989, str. 89
  3. ^ Capdevila i Subirana, Joan: Historia del deslinde de la frontera Hispano-Francesa. Del tratado de los Pirineos (1659) a los tratados de Bayona (1856–1868), Ed. Ministerio de Fomento, Centro Nacional de Información Geográfica, Madrid, 2009, str. 146–149. ISBN 978-84-416-1480-2 (v španščini)
  • Panareda Clopés, Josep Maria; Rios Calvet, Jaume; Rabella Vives, Josep Maria (1989). Guia de Catalunya, Barcelona: Caixa de Catalunya. ISBN 84-87135-01-3 (v španščini). ISBN 84-87135-02-1 (v katalonščini).