Literarna potegavščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Literarna potegavščina (tudi literarna prevara, goljufija, zvijača, sleparija, potvorba, falsifikacija, mistifikacija) je subverzivna literarna praksa, ki gradi na neskladju z resničnostjo, bodisi v povezavi z zgodovinskimi dejstvi ali avtorstvom. Je namerno zapisana neresnica, ki se obnaša kot resnica. Njen značaj je humoren, njen namen je, da jo bralec razkrije.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Kot vzorčni ponarejevalec se v literaturi pojavlja Charles Nodier. V 19. stoletju je veliko avtorjev povzemalo njegov način. Za Slovence je zanimiv, saj je bil v času Ilirskih provinc ravnatelj licejske knjižnice in urednik časopisa Télégraphe officiel v Ljubljani. Napisal je prvi roman o Slovencih, Jean Sbogar, 1818.

V zgodovini se pojavlja več primerov potegavščin, nategov in v splošnem neresnic, ki so večinoma služile bolj zanimivi zgodbi, dodani elementi so lahko potencirali realnost in dali zgodbi veliko več teže.

Literarne potegavščine po svetu[uredi | uredi kodo]

  • Luis Trenker, Tagebücher der Eva Braun, 1948
  • Umberto Ecco, Ime rože, 1980

Slovenske literarne potegavščine[uredi | uredi kodo]

  • Branko Gradišnik (afera Meglič)
  • Andraž Jež. Andrej Hočevar. LUD Literatura 16. jan. 2013.[1]

Druge potegavščine[uredi | uredi kodo]

  • Sokalova afera
  • Velika umetnostna potegavščina

Glej tudi[uredi | uredi kodo]


Viri[uredi | uredi kodo]