Linolna kislina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Linólna kislína (IUPAC-ime: cis, cis-9,12-oktadekadienojska kislina[1]) je nenasičena omega-6 esencialna maščobna kislina z dvema dvojnima vezema in z 18 ogljikovimi atomi. Nahaja se v obliki brezbarvne tekočine. Ime je dobila po grški besedi linon, ki pomeni lan. Nahaja se v številnih rastlinskih oljih, na primer v sončničnem olju.

Kemična struktura linolne kisline s prikazom fiziološkega (rdeče) in kemičnega (modra) oštevilčenja.

Fiziološka vloga[uredi | uredi kodo]

Linolna kislina se v telesu udeležuje biosinteznih poti prostaglandinov in je sestavina lipidov v celičnih membranah.

V telesu se z redukcijo pretvori v gama-linolno kislino, ki se nato uporabi v biosinteznih procesih.

Linolna kislina sodi med esencialne maščobne kisline, kar pomeni, da je nujno potrebna za človeški organizem, vendar je le-ta ne more sam proizvesti. To pomeni, da jo moramo dobiti s hrano v dovoljšnjih količinah. Pomanjkanje se kaže kot izpadanje las, suhi lasje[2] in počasno celjenje ran[3]. Običajno človek zlahka doseže zadostno dnevno količino, tudi če uživa hrano z malo maščobe.

Uporaba v industriji[uredi | uredi kodo]

Linolna kislina se uporablja pri proizvodnji mil, emulgatorjev in hitro sušečih se olj. Čedalje bolj priljubljena je tudi v kozmetičnih proizvodih zaradi pozitivnega delovanja na kožo, saj deluje protivnetno, zmanjšuje mozoljavost in zadržuje vlago v koži.[4][5][6]

Hrana z linolno kislino[uredi | uredi kodo]

Naslednja olja in druga hrana vsebujejo linolno kislino: olje makovih zrn (70 %), konopljeno olje (50–70 %), orehovo olje, oljčno olje, sončnično olje, kokosovo olje, jajčni rumenjak (16 %), sezamovo olje, makadamijino olje ...

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Beare-Rogers (2001). "IUPAC Lexicon of Lipid Nutrition" (pdf). Pridobljeno dne 22. 2. 2006. 
  2. ^ Cunnane S, Anderson M (1997). "Pure linoleate deficiency in the rat: influence on growth, accumulation of n-6 polyunsaturates, and (1-14C) linoleate oxidation". J Lipid Res 38 (4): 805–12. PMID 9144095. Pridobljeno dne 15. 1. 2007. 
  3. ^ Ruthig DJ & Meckling-Gill KA. (1999). "Both (n-3) and (n-6) fatty acids stimulate wound healing in the rat intestinal epithelial cell line, IEC-6". Journal of Nutrition 129 (10): 1791–8. PMID 10498749. Pridobljeno dne 15. 1. 2007. 
  4. ^ "Plant oils: Topical application and anti-inflammatory effects (croton oil test)". Dermatol. Monatsschr 179: 173. 1993. 
  5. ^ Letawe,; Letawe C, Boone M, Pierard GE (March 1998). "Digital image analysis of the effect of topically applied linoleic acid on acne microcomedones". Clinical & Experimental Dermatology 23 (2): 56–58. doi:10.1046/j.1365-2230.1998.00315.x. PMID 9692305 : 9692305. 
  6. ^ Darmstadt, G L; Darmstadt GL, Mao-Qiang M, Chi E, Saha SK, Ziboh VA, Black RE, Santosham M, Elias PM (2002). "Impact of topical oils on the skin barrier: possible implications for neonatal health in developing countries". Acta Paediatrica 91 (5): 546–554. doi:10.1080/080352502753711678.  |accessdate= zahteva |url= (pomoč)