Lichtenbergova figura

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Lichtenbergove figure so razvejana električna razelektrenja (električna drevesa), ki se včasih ohranijo na površini ali v notranjosti trdnega dielektrika. Imenujejo se po nemškem fiziku Georgu Christophu Lichtenbergu, ki jih je prvi odkril in raziskoval.

Sodobna trirazsežna Lichtenbergova figura v kladi prozornega akrilnega stekla. Fraktalni razelektritveni vzorec se verjetno nadaljuje do nivoja molekul. Dejanska velikost 3" x 3" x 2". Notranji potencial znotraj vzorca je bil med razelektrenjem približno 2,2 MV.

Lichtenberg je leta 1777 zgradil velik elektrofor, da bi prek indukcije proizvajal visokonapetostno statično elektriko. Z napravo je odkril osnovno načelo sodobne tehnologije kserografskega kopirnega stroja. Z razelektrenjem visokonapetostnega vira blizu izolatorja je lahko opazoval žarkast vzorec. Lichtenbergove figure obravnavamo danes kot fraktale. Odkritje figur je bilo predhodnica sodobne plazemske fizike. Ob odkritju so verjeli, da bodo njihove značilne oblike pomagale razodeti naravo pozitivnih in negativnih električnih »izločin«.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]