Liévin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 50° 25’ severne širine, 2° 47’ vzhodne dolžine

Panorama Liévina
Občina Liévin

Lega
Zemljepisna dolžina: 02° 46' 43" E
Zemljepisna širina: 50° 25' 22" N
Uprava
Država Francija
Regija: Nord-Pas-de-Calais
Departma: Pas-de-Calais
Okrožje: Lens
Kanton: Liévin-Jug
Liévin-Sever
Interkomunaliteta: Aglomeracijska skupnost
Lens-Liévin
Župan: Jean-Pierre Kucheida
(2001-2008)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 32 m–80 m
Površina kopnega:¹ 12,83 km²
Prebivalstvo
(1999)
33.427
 - gostota: (1999) 2.646/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 62510/ 62800:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Liévin je mesto in občina v severnem francoskem departmaju Pas-de-Calais regije Nord-Pas-de-Calais. Leta 1999 je mesto imelo 33.427 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v severni Franciji, 20 km severno od Arrasa. Skupaj s sosednjim Lensom sestavlja aglomeracijsko skupnost, imenovano Communaupole.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Liévin je sedež dveh kantonov:

  • Kanton Liévin-Jug (del občine Liévin, občini Angres, Éleu-dit-Leauwette: 25.576 prebivalcev),
  • Kanton Liévin-Sever (del občine Liévin, občina Grenay: 21.622 prebivalcev).

Oba kantona se nahajata v okrožju Lens.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Kraj je bil vse do leta 1857 manjša podeželska vas, ko je bil v njeni bližini odkrit premog, s katerim se je začel njen vzpon. Število prebivalstva je s številke 1.223 v letu 1820 naraslo na več kot 25.000 v letu 1914. Razvoj Liévina je kruto zavrla prva svetovna vojna, v kateri je bilo 400 civilnih žrtev in 600 vojakov, sam kraj pa uničen. Po vojni leta 1920 je bil Liévin odlikovan z vojaškim križcem, po nekaj letih obnove pa je njegov razvoj na osnovi premogovništva zopet šel naprej. Druga svetovna vojna ga je ponovno zaustavila. V letu 1940 je bil evakuiran, v njem pa se je nastanila nemška vojska. S pomočjo časopisa Voix du Nord je bilo organizirano odporništvo, osvobojen 2. septembra 1944 s strani britanske 8. armade. Z recesijo v rudarski industriji se je v 60. letih 20. stoletja začelo zapiranje posameznih kopov, poslednji rov pa je bil zaprt leta 1974.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]