Lev Vigotski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Lev Vigotski
Melekhov.jpg
Lev Vigotski
Rojstvo 5. (17.) november 1896
Q208609?
Smrt 11. junij 1934({{padleft:1934|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:11|2|0}}) (37 let)
Moskva, Sovjetska zveza
Državljanstvo Rusija
Poklic filozof, psiholog, avtor in znanstvenik


Lev Semjonovič Vigotski (tudi Vygotskij, Vygodski rusko Лев Семё́нович Выго́тский)[1], ruski razvojni psiholog, * 17. november 1896, Orša, Ruski imperij (danes Belorusija), † 11. junij 1934, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija).

Delo[uredi | uredi kodo]

Vigotski sodi med utemeljitelje koncepta socialne kognicije. Čeprav velja za psihologa, kaže izpostaviti mnogo širši obseg njegovega interesa. Njegovo disciplinarno "umeščenost" nakazuje dejstvo, da je študij začel na medicini, da je ta študij kmalu zapustil in diplomiral na pravu, znanje pa je nabiral še kot študent zgodovine in filozofije. Leta 1925 je doktoriral na področju psihologije umetnosti, ki je tudi sicer - posebej področje gledališča, literature in jezika nasploh - predstavljala eno njegovih trajnih področij interesa. V dvajsetih letih 2O. stoletja se je v sovjetski Rusiji priključil krogu reformatorjev šole, ki je skušal razviti nov šolski sistem. Krog reformatorjev šole sta vodila Nadežda Krupska in takratni minister za šolstvo Anatolij Lunačarski.

Z namenom znanstveno podpreti reformne posege se je Vigotski zavzemal za oblikovanje nove znanosti o razvoju otroka - pedologije. V njenem okviru je razvil več konceptov. Poznane so njegove konceptualizacije razvojnih stopenj otroka (ob naslonitvi na Piageta jih je denaturaliziral); osnovnih in višjih oblik mišljenja; povezave mišljenja in govora; pomena okolja za razvoj osebnosti (pomena pristonosti idealnih form v okolju) itd. V polju edukacije je posebej poznan po konceptu območja bližnjega razvoja. Območje mogočega oz. bližnjega razvoja (rus. »зона ближайшего развития«)[2] pomeni območje spoznavanja (reševanje nalog, problemov, razumevanje besedil...), ki ga otrok z določeno stopnjo spoznavnega razvoja lahko doseže le s pomočjo odraslega (ali tudi s pomočjo sovrstnika, ki je spoznavno bolj razvit), ne more pa ga doseči sam.

Vigotski izrazito poudarja pomen odraslega v razvoju otroka (vpliv okolja). V nasprotju z danes pogostim zavračanjem pomena učiteljev za spoznavni razvoj otrok (kot eden od utemeljiteljev socialnega konstruktivizma) trdi, da je razvoj intelektualnih sposobnosti v veliki meri odvisen od vodstva, usmerjanja in razlage učiteljice, učitelja.

Trdi, da je razvoj intelektualnih sposobnosti v veliki meri odvisen od dialoga z učiteljem, mentorjem. Po njegovem tako višji miselni procesi najprej potekajo kot socialna interakcija, šele nato se internalizirajo kot miselni procesi posameznika.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Popolni seznam Vigotskijevih zapisov in prevodov (ruščina)

Izbor[uredi | uredi kodo]

  • Psihologija izkustva, 1922
  • Zavest kot problem psihologije vedênja, esej 1925
  • Pedagoška psihologija, 1926
  • Zgodovinski smisel krize v psihologiji, 1927
  • Problem kulturnega razvoja otroka, esej, 1928
  • Osnovni problemi sodobne defektologije, 1929
    • v: Osnovi defektologije, Zavod za udžbenike i nastavna sredstva: Beograd, 1987. (COBISS)
    • v: The fundamentals of defectology[3], Plenum: NY, London, 1993. (COBISS)


  • Konkretna psihologija človeka, esej 1929
  • Socialistično predrugačenje človeka, esej, 1930
  • Vprašanja defektologije, 1930
    • Vigotski in Gellerstein: Strukturna psihologija. Osnovni tokovi sodobne psihologije. 1930
    • Vigotski in Luria: Študije o zgodovini vedênja: Opica. Primitivnež. Otrok. 1930
    • Vigotski in Luria: Orodje in znak v razvoju otroka, 1930
  • Pedologija mladostnika, 1931
  • Zgodovina razvoja višjih psihičnih funkcij, 1931
  • Lekcije o psihologiji (Zaznava; Spomin; Mišljenje; Čustva; Domišljija; Problem volje), 1932
  • Igra in njena vloga v psihološkem razvoju otroka, esej, 1933
  • Mišljenje in govor, 1934
    • Mišljenje in govor, Pedagoška fakulteta: Ljubljana, 2010. (COBISS) (edicija: Temeljne razprave)
    • Mišljenje i govor, Nolit: Beograd, 1977,1983. (COBISS) (nekoliko skrajšano besedilo)
    • v: Problems of general psychology[4], Plenum: NY, London, 1993. (COBISS)


Besedila Vigotskega na spletu[uredi | uredi kodo]

v ruščini

v angleščini

v francoščini

  • Miffre, Dr. Léon. Se former avec Vygotski. Nouvelle formation des professeurs des écoles. Compétences. Mastérisation. Editions Je Publie, 4e édition, 2009, [1].


Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Kot otrok je bil Леў Сімхавіч Выгодскі (Lev Simhavič Vygodski). Pozneje (v letih 1917 іn 1924) je svoje ime iz beloruske spremenil v rusko obliko, v priimku pa je d zamenjal s t.
  2. ^ Ближайший dobesedno pomeni "najbližji", "sledeči", ki neposredno sledi, ki je v neposredni bližini, zraven.
  3. ^ The collected works of L. S. Vygotsky. Vol. 2
  4. ^ The collected works of L. S. Vygotsky. Vol. 1