Letalonosilka Charles de Gaulle

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Charles De Gaulle (R91)
5 ladij iz držav ZDA, Združeno kraljestvo, Francija, Italija in Nizozemska

Letalonosilka Charles de Gaulle (R91) je francoska jedrska letalonosilka in glavna ladja Francoske mornarice - (Marine Nationale). Je največja vojaška ladja v zahodni Evropi. CDG je po vrsti deseta francoska letalonosilka, prva jedrska in edina jedrska neameriška letalonosilka. Poimenovana je po francoskem politiku in generalu Charlesu de Gaullu.

Oborožena je z letali Dassault-Breguet Super Étendard, Dassault Rafale M, Grumman E-2 Hawkeye in helikopterji EC725 Caracal in AS532 Cougar. Ima dva parna katapulta za letala, ki so malce krajši kot na letalonosilki Nimitz.[1]

CDG je nasledila letalonosilko Foch (R99), ki je bila na konvencionalni (nejedrski) pogon. Francoske letalonosilke Clemenceau (R98) in Foch so bile zgrajene leta 1961 in 1963.

Z deli so začeli aprila 1989 v ladjedelnici DCNS V Brestu. Splovili so jo maja 1994 in z 35 500 tonami izpodriva je največja vodna ladja v Zahodni Evropi po britanski HMS Ark Royal iz leta 1950. Sprva naj bi bila poimenovana Richelieu, vendar je premier Jacques Chirac februarja spremenil ime v Charles de Gaulle.

Datum dokončanja se je večkrat podaljšal zaradi pomanjkanja sredstev in ekonomske recesije v zgodnjih 1990. letih. Cena plovila naj bi bila 3 milijarde evrov, primerljivo s po izpodrivom 2,5x večjo ameriško letalonosilko razreda Nimitz. CDG so sprejeli v uporabo 18. maja 2001, pet let pozneje kot so planirali.

CDG je začela s testi na morju leta 1999. Imela je več "porodnih" težav. Morali so podaljšati vzletno stezo za letala za zgodnje opozarjanje E-2C Hawkeye. Imeli so tudi težave z jedrskim reaktorjem in propelerjem, ki so ga morali zamenjati. Medtem je proizvajalec propelerja bankrotiral in v požaru so izgubili vse načrte zanj. Uporabili so rezervne propelerje od letalonosilk Clemenceau in Foch, ki so zmanjšali hitrost ladje na 44 km/h namesto pričakovanih 50 km/h.

Specifikacije[uredi | uredi kodo]

  • Ime: Charles de Gaulle
  • Razred: jedrska letalonosilka
  • Naročena: 3. februarja 1986
  • Ladjedelnica: DCNS
  • Začetek del: 14. april 1989
  • Lansiranje: 7. maj 1994
  • Komisioniranje: 18. maj 2001
  • Domače pristanišče: Toulon, Francija
  • Vzdevek: CDG
  • Izpodriv: 37 085 ton (standard); največ 42 000 ton
  • Dolžina: 261,5 m (858 ft)
  • Širina: 64,36 m (211,2 ft) o
  • Ugrez: 9,43 m (30,9 ft)
  • Pogon: 2 × K15 tlačnovodna reaktorja, 150 MW vsak; pomožni 4 × dizel-električni
  • Propelerja: Dva
  • Hitrost: 27 vozlov (50 km/h)
  • Doseg: neomejen; 20-25 let (menjava goriva)
  • Avtonomija: 45 dni zaloge hrane
  • Kapaciteta: 800 vojakov, 500 ton orožja
  • Posadka: 1 350 (ladja), 600 (letalski del)
  • Senzorji in bojni sistemi: DRBJ 11 B radar;DRBV 26D radar; DRBV 15C radar za nizke višine;

Arabel radar

  • Elektronsko bojevanje in obrambni sistemi: ARBR 21 Detector; ARBB 33 Countermeasures suite; ARBG2 MAIGRET Interceptor; 4 × Sagaie in SLAT (Système de lutte anti-torpille) protitorpedni sistem
  • Orožje: 4 × 8 celični A-43 Sylver z raketami MBDA Aster 15 površina-zrak;

2 × 6 celični Sadral z raketami Mistral; 8 × Giat 20F2 20 mm topi

  • Število letal: 28 – 40 vključno z Rafale M; Super Étendard; E-2C Hawkeye in helikopterji SA365 Dauphin; EC725 Caracal in AS532 Cougar

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ http://www.globalsecurity.org/military/world/europe/cdg.htm

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Letalonosilka Charles de Gaulle.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Letalonosilka_Charles_de_Gaulle&oldid=5715580«