Lepi čeveljc

Lepi čeveljc
Lepi čeveljc v Martuljških gorah
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline) Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke) Razred: Liliopsida (enokaličnice) Red: Asparagales (beluševci) Družina: Orchidaceae (kukavičevke) Poddružina: Cypripedioideae Rod: Cypripedium Vrsta: C. calceolus
Znanstveno ime
Cypripedium calceolus L. (1753)
Sinonimi
Cypripedium boreale Salisb. (1796) Cypripedium ferrugineum Gray (1821) Cypripedium atsmori C. Morren (1851) Cypripedium cruciatum Dulac (1867) Cypripedium alternifolium St.-Lag. (1880) Cypripedium microsaccos Kraenzl. (1913)

Lepi čeveljc (znanstveno ime Cypripedium calceolus) pripada družini kukavičevk (Orchidaceae). Najdemo ga v senčnatih bukovih gozdovih, na apnenčastih tleh, do subalpinskega pasu. V Sloveniji je razširjen v Alpah, pa tudi na Gorjancih in Bohorju. Nižje zacveti že v maju, višje pa lahko tudi še v juliju.

Videz

Kukavičevka ima obliko čeveljca, s 3-4 cm dolgimi rumenimi medenimi usti. 'Čeveljc' obdajajo 4 rdečerjavi, suličasti pergonovi listi. Na steblu se razvijeta 1-2 cvetova, včasih tudi do štirje. Listi so širokoeliptični, svetlozeleni in obdajajo steblo. Iz plazeče korenike požene steblo, ki zraste do 60 cm visoko.

Medena ustna čeveljc je za žeželke nekakšna past. Žuželka se iz pasti lahko reši le po določeni poti, ki omogoči oprašitev cveta. Drugih izhodov ni, ker se žuželka ne more pomikati po oljnatih, gladkih notranjih stenah. Zanimivo je, da cvetica ne nudi za vabo nobenega hranila.

Viri

• Wolfgang Lippert, Alpsko cvetje, Cankarjeva založba 1987, ISBN 86-361-0352-5

Zunanje povezave

• Lepi čeveljc, Zavod RS za varstvo narave