Lehitski jeziki
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Lehitski jeziki (poljsko języki lechickie) so veja zahodnoslovanskih jezikov, kamor spadajo poljščina s kašubskimi (kašubščina) in slovinskimi (slovinščina) govori ter izumrli pomorjanščina in polabščina).
Ta veja zahodnoslovanskih jezikov je dobila ime po legendarnem poljskem vladarju Lehu (polj. Lech).
