Lazar Mojsov

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Lazar Mojsov
Portret
Rojstvo19. december 1920({{padleft:1920|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})[1][2][3]
Negotino[d], SHS
Smrt25. avgust 2011({{padleft:2011|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:25|2|0}})[4][1][…] (90 let)
Beograd
Državljanstvo SFRJ
 SHS
 Kraljevina Jugoslavija
 Zvezna republika Jugoslavija
 Srbija in Črna gora
 Srbija
Poklicnovinar, politik, diplomat, pravoznanec, politični komisar

Lazar Mojsov, makedonski novinar, politik, diplomat in udeleženec narodnoosvobodilnega boja, * 19. december 1920, Negotino, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, † 25. avgust 2011, Beograd, Srbija

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Lazar Mojsov se je rodil 19. decembra 1920 v Negotinu pri Velesu. Študiral je na Pravni fakulteti v Beogradu, kjer je tudi doktoriral. Narodnoosvofilnemu gibanju se je priključil leta 1941, med partizane pa se je vključil leta 1943. V vojnem času je bil politični delavec v Drugi makedonski brigadi in pri Glavnem štabu NOV in PO Makedonije.

Bil je udeleženec Prvega zasedanja ASNOM (Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Makedonije) 2. avgusta 1944. Je nosilec Partizanske spomenice 1941 in več jugoslovanskih odlikovanj, mdr. junaka socialističnega dela? Umrl je v Beogradu in je pokopan v Aleji zaslužnih na Novem pokopališču v Beogradu.

Bil je edini Makedonec, ki je celoten enoletni mandat vodil Jugoslavijo (po Lazarju Koliševskem, ki je nadomeščal Tita med njegovo boleznijo in je bil formalni predsednik Predsedstva Jugoslavije le 11 dni).

Povojne politične funkcije[uredi | uredi kodo]

Po vojni je opravljal naslednje dolžnosti

Publicistična dejavnost[uredi | uredi kodo]

Lazar Mojsov se je ukvarjal tudi s publicistično dejavnostjo. Njegovi najbolj znani deli sta

  • Bolgarska delavska partija (komunistov) in makedonsko nacionalno vprašanje (1948)
  • O vprašanjih makedonske narodne manjšine v Grčiji (1954)

Zadnjo knjigo je izdal leta 2006 z naslovom Spomini na srećanja, ljudi in dogodke, Sodelovanje in konfrotacije sovjetskih in ameriških voditeljev (od Hruščova do Jelcina in od Nixona do Clintona) 1. del.

Je predaval in se ukvarjal s publicistiko o mednarodnih odnosih.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]