Lalibela

Lalibéla (amharsko ላሊበላ) je starodavno mesto v etiopski pokrajini Volo. Poleg Aksuma je najsvetejše mesto v sodobni Etiopiji in je romarsko središče velikega števila prebivalcev, kakor tudi celotne Afrike. Za razliko od glavnega svetega mesta so skoraj vsi prebivalci Lalibele pripadniki etiopske tevahedske pravoslavne cerkve.

Cerkev svetega Jurija

Mesto je po celem svetu znano zaradi obsega svojih enajstih monolitskih cerkva, ki so jih zgradili v času svetega Lalibele (1181–1221), člana kraljevske rodbine Zagve. Aksumitska dinastija Zagve je vladala Etiopiji po opustošenju (verjetno judovsko-felaške, ali morda hamitsko agavske) kraljice Gudit (Jodit), hčerke napol legendarnega Gideona, ki je v 11.–12. stoletju hotela z območij ob Rdečem morju na severu države iztrebiti člane kraljeve Davidove hiše. Njene čete naj bi vdrle v aksumitsko državo in zasedle Aksum. Navkljub lažnim mitom cerkve v Lalibeli niso zgrajene s pomočjo templjarjev in predstavljajo spomenike imenitnosti srednjeveške etiopske civilizacije. Po slogu so podobne drugim arhitekturnim dosežkom na etiopskem ozemlju. Poleg teh enajst cerkva, izklesanih iz žive skale, je v Etiopiji vsaj še 100 takšnih cerkva. Zaradi tega so bili graditelji vsekakor zelo izkušeni, četudi s preprostim orodjem. Nekateri nakazujejo na podrobnosti z nagrobnimi spomeniki v Egiptu, vklesanimi v skale, ter na nubijske templje v Abu Simbelu. Vse te stavbe imajo vklesane le fasade, notranji prostori pa so v pobočjih. Takšna je v Lalibeli le cerkev Aba Libanos, pri ostalih deset pa je okolica skalovja ločena. Po etiopski legendi naj bi cerkve zgradili angeli.

Med vladavino svetega Lalibele se je mesto imenovalo Róha. Kraljica Gudit je sem prenesla glavno mesto. Beseda »Lalibela« pomeni čebele priznajo njegovo nadoblast. Kralj je dobil ime po roju čebel, ki ga je ob rojstvu obkrožil. V tem je njegova mati videla znamenje za njegovo vladanje kot neguš negasti v prihodnosti. Imena več krajev v sodobnem mestu in splošna razporeditev monolitskih cerkva naj bi oponašala imena in vzorce, ki jih je sveti Lalibela kot mladenič opazoval v času svojega obiska Jeruzalema in svete dežele. Zgrajene so v treh skupinah. Šest cerkva leži na severu, štiri južno od potoka Jordan, zadnja pa malo stran proti jugozahodu. Najbolj znani sta gotovo cerkev svetega Jurija (Bieta Gi(j)orgis, cerkev Giorgisa, Giorgisova hiša) in cerkev svetega Gabriela (Bieta Gabriel). Obe sta iz skupine štirih cerkva, ki so ločene od pobočja.

Cerkve je na zahodu prvi opisal portugalski duhovnik Francisco Alvares leta 1521.

Psevdoarheolog Graham Hancock je poročal, da je v cerkvi Device Marije (Bieta Geneta Mariam) od duhovnika videl iz skale vklesan steber pred prezbiterijem, ovit z zelo staro tkanino. Duhovnik mu je povedal da je sam Lalibela vrezal vanj skrivnost o tem, kako so cerkve nastajale, in mu tudi ni hotel pokazati stebra, saj naj bi to bilo svetoskrunstvo.

Viri

• Danilo Jelenc (1994), Etiopija in Eritreja, Četrt stoletja v Afriki, (Didakta, Radovljica, pp 260), (COBISS)
• Colin Henry Wilson (1999), Atlas svetih in skrivnostnih krajev, (Slovenska knjiga, Ljubljana, pp 191), (COBISS)

Glej tudi

• seznam mest v Etiopiji

Zunanje povezave

- v angleščini:

• Lalibela, mesto izklesano iz legende Arhivirano 2006-11-12 na Wayback Machine.
• www.imperialethiopia.org/history2.htm Arhivirano 2004-02-05 na Wayback Machine.
• Michael Gervers, Zgodovina lalibelskih cerkva Arhivirano 2004-12-13 na Wayback Machine.
• UNESCO-va stran svetovne dediščine