Ladislav Hunyadi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ladislav Hunyadi

Ladislav Hunyadi (madžarsko László Hunyadi), ogrski plemič in državnik z domnevno romunskim poreklom, * 1433, † 16. marec 1457.

Ladislav Hunyadi je bil starejši od dveh sinov Jánosa (Ivana) Hunyadija in Elizabete Szilágyi. Bil je starejši brat Matije Hunyadija (Korvina), ki je kasneje postal kralj Ogrske.

Že od mladosti je spremljal svojega očeta na vojaških pohodih. Po kosovski bitki (1448) je bil nekaj časa talec za svojega očeta, v rokah srbskega despota Jurija Brankovića, (1427-1456).

Leta 1452 je bil član delegacije, ki je šla na Dunaj da bi od Friderika III. dobila nazaj ogrskega kralja Ladislava V. (Posmrtnega).

Leta 1453 je bil ban Hrvaške-Dalmacije. Na državnem zboru v Budimu (1455) je odstopil od vseh funkcij, zaradi obtožb Ulrika II. Celjskega in drugih svojih sovražnikov.

Po smrti očeta leta 1456, ga je njegov stari sovražnik Ulrik II. Celjski (tedaj vrhovni poveljnik ogrske vojske) obtožil odgovornosti za dolgove očeta do države. Ker se je na državnem zboru v Futaku (oktober 1456) dobro branil, mu je Ulrik II. Celjski ponudil pomiritev, tako da mu je obljubil zaščito pod pogojem, da bi najprej predal vse kraljeve gradove, ki so mu bili zaupani.

To naj bi se pričelo s predajo trdnjave Beograd, kateri je poveljeval Ladislav Hunyadi. Kralj Ladislav Posmrtni je takrat pripravljal križarski pohod proti Turkom in z vojsko, ki ji je poveljeval Ulrik II., prišel pred Beograd. Hunyadi je v trdnjavo spustil le kralja Ladislava in Ulrika, preostala vojska pa je ostala pred Beogradom.

Naslednjega jutra (9. novembra 1456) so Hunyadi in njegovi Ulrika II. Celjskega umorili. Urlik se je branil ter ranil Hunyadija po roki in glavi in Mihaela Silagjija po rami. Celjska kronika navaja da so Ulrika na mizi obglavili.

Kralj Ladislav je po dogodku dal zapreti Hunyadija pod obtožbo upora proti kralju. Obglavljen je bil 16. marca 1457.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • I. Acsády, History of the Hungarian Realm (Hung.), vol. i. (Budimpešta 1904). (R. N. 13.)
  • Janez Mlinar, Podoba Celjskih grofov v narativnih virih, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, Ljubljana 2005, (COBISS)
  • Janko Orožen, Zgodovina Celja in okolice, 1. del, v Celjski zbornik, Kulturna skupnost v Celju, Celje 1971, (COBISS)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]