Kvadrans

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Aes grave kvadrans približno iz leta 275-270 pr. n. št.
Aes grave kvadrans; na prednji strani je podoba Herkula in tri pike, na zadnji strani pa premec galeje in tri pike
Teruncij iz Apulije, Luceria, okoli leta 220 pr. n. št.
Avgustov kvadrans
Domicijanov kvadrans

Kvadrans (latinsko qvadrans, slovensko četrtak) je bil bronast rimski kovanec, vreden četrtino asa. V Rimski republiki je bil v obtoku od samega začetka obdobja ulitih bronastih kovancev (aes grave). Na njem so bile tri pike, ki so označevale vrednost treh uncij. Na prednji strani kovanca je bilo po nekaj začetnih spremembah upodobljeno Herkulovo doprsje, na zadnji pa premec galeje. Kovance enake vrednosti so izdajala tudi nekatera druga mesta v osrednji Italiji.

Ko so po letu 90 pr. n. št. bronaste kovance zmanjšali na polunčni standard (semiuncija), je postal kvadrans najmanj vreden rimski kovanec. Izdajali so ga občasno do vladavine Antonina Pija (138-161). Za razliko od drugih kovancev Rimskega cesarstva je bila na kvadransu zelo redko podoba cesarja. Poznan je bil tudi kot teruncij (teruncius), se pravi triunčnik.

Grško ime kvadransa je bilo κοδράντης (kodrántes). V Novi zavezi je bil kovanec vreden pol atiškega halka oziroma 38 centa.

Viri[uredi | uredi kodo]

Antični viri[uredi | uredi kodo]

  • Plinij Starejši, Historia naturalis, XXXIII, 13.
  • Varro, Lingua Latina, V, 36 in 44.
  • Lucius Volusius Maecianus, De Assis distributione.

Sodobni[uredi | uredi kodo]

  • M.H. Crawford, Coinage and Money under the Roman Republic, Methuen & Co. ISBN 0-416-12300-7.
  • H. Zehnacker (1973), Moneta: recherches sur l'organisation et l'art des émissions monétaires de la République romaine (289-31 av. J.-C.), Rim: École française de Rome. Pariz: diffusion de Boccard, 1973.


Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]