Kurt Heegner

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kurt Heegner
Rojstvo: (1893-12-16)16. december 1893
Berlin, Nemčija
Smrt: 2. februar 1965 (1965-02-02) (71 let)
Berlin, ZRN
Bivališče Flag of the German Empire.svg Nemško cesarstvo
Flag of Germany (3-2 aspect ratio).svg Weimarska republika
Flag of German Reich (1935–1945).svg Tretji rajh
Flag of Germany.svg ZRN
Narodnost: Zastava Nemčije nemška
Področja: matematika, elektrotehnika, fizika
Alma mater: Univerza v Berlinu
Mentor doktorske
disertacije:
Heinrich Weber
Erhard Schmidt
Poznan po: Heegnerjeva števila
Stark-Heegnerjev izrek


Kurt Heegner, nemški učitelj, inženir, matematik in fizik, * 16. december 1893, Berlin, Nemčija, † 2. februar 1965, Berlin.

Heegner je najbolj znan po svojih matematičnih odkritjih v teoriji števil.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Diplomiral je leta 1917 iz matematike in fizike na Univerzi v Berlinu. Na univerzi so bili njegovi profesorji Schwarz, Knopp, Planck, Wehnelt in Rubens. Med 1. svetovno vojno je bil tehnik v vojnem letalstvu. Tu se je začel zanimati za radijsko tehniko. Doktoriral je leta 1920 na Univerzi v Jeni pod mentorstvom W. Rogowskega z dizertacijo O vmesnem krožnem elektronskem oddajniku (Über den Zwischenkreisröhrensender). V doktorski dizertaciji je obravnaval tudi eliptične krivulje.

Leta 1939 je doktoriral iz matematike pod mentorstvom Webra in Schmidta z dizertacijo Transformabilne avtomorfne funkcije in kvadratne forme (Transformierbare automorphe Funktionen und quadratische Formen). Med letoma 1947 in 1950 je bil zaposlen na Matematičnem inštitutu Akademije znanosti. V revijah Mathematische Annalen in Mathematische Zeitschrift je med drugim objavil več člankov o eliptičnih in avtomorfnih funkcijah, Abelovem integralu in kvadratnih formah.

Heegner je leta 1952 objavil rešitev klasičnega problema, ki ga je predlagal Gauss leta 1801 v svojem delu Disquisitiones Arithmeticae, problema razrednega števila za razredno število h(-d) = 1\,. Njegovega dokaza več let niso priznali, večinoma zaradi domnevnih napak v članku. Stark je leta 1967 prišel do enakega rezultata in leta 1969 pokazal, da je bil Heegnerjev dokaz pravilen.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]