Kuropalat

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Kuropalat (grško: κουροπαλάτης [kouropalates], iz latinskega cura palatii, [tisti, ki] skrbi za palačo),[1] bizantinski dvorni naslov, od vladavine cesarja Justinijana I. (527-565) do obdobja Komnenov (1081-1185) eden najvišjih dvornih naslovov.[2] Kuropalatova soproga je bila kouropalatissa.

Zgodovina in vsebina naslova[uredi | uredi kodo]

Naslov koropalata v latinski obliki curopalati se je prvič pojavil v zgodnjem 5. stoletju. Curopalati je bil podrejen uradnik vira spectabilisa, ki je bil po položaju pod castrensisom palatii, zadolženim za vzdrževanje cesarske palače. Položaj je ustrezal zahodnoevropskemu majordomu.[3] Ko je Justinijan I. leta 522 za kuropalata imenoval svojega nečaka in naslednika Justina II., je naslov dobil dodaten sijaj[4] in postal eden od najbolj poveličevanih dostojanstvenikov, po položaju takoj za cezarjem in nobilisimom. Rezerviran je bil samo za člane cesarske družine, podeljevali pa so ga tudi pomembnim tujim vladarjem, pogosto s Kavkaza. Od 580. do 1060. let je naslov dobilo kar šestnajst vladajočih knezov in kraljev Kavkaške Iberije, po letu 635 pa je naslov dobilo tudi več armenskih dinastov.[2][5]

Po podatkih iz Filotejevega Kletorologija, ki je bil napisan leta 899, so bile insignije kuropalata rdeča tunika, plašč in pas, ki jih je dobil kot cesarjevo darilo.[6] Položaj je v 11. in 12. stoletju izgubil svoj prejšnji ugled,[7] ker so ga začeli podeljevati generalom, ki niso bili iz cesarjeve družine.[1] Njegovo funkcijo je postopoma prevzel protovestiarij, katerega prvotna vloga je bila omejena na skrb za cesarjevo osebno garderobo.[8] Kuropalat je preživel do obdobja Paleologov, vendar se je uporabljal bolj redko.[1]

Pomembni bizantinski kuropalati[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 Kazhdan, str. 1157.
  2. ^ 2,0 2,1 Toumanoff, str. 202 in 388.
  3. ^ Bury, str. 33.
  4. ^ Evans, James Allan. An Online Encyclopedia of Roman Emperors: Justin II (565–579 A.D.), 23. junij 1999. [1] Pridobljeno dne 17. septembra 2011.
  5. ^ Rapp, str. 374.
  6. ^ Bury, str. 22.
  7. ^ Holmes, str. 87.
  8. ^ Kazhdan, str. 1749.
  9. ^ 9,0 9,1 9,2 9,3 9,4 9,5 9,6 9,7 Bury, str. 34.
  10. ^ Martindale, str. 164.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Bury, John B. (1911). The Imperial Administrative System of the Ninth Century z revidiranim besedilom Filotejevega Kletorologija. London, Oxford University Press. [2]
  • Holmes, Catherine (2005). Basil II and the Governance of Empire (976–1025). Oxford, Združeno kraljestvo, Oxford University Press. ISBN 978-0-19-927968-5. [3]
  • Kazhdan, Alexander Petrovich, (1991). The Oxford Dictionary of Byzantium. New York in Oxford, Oxford University Press. ISBN 978-0-19-504652-6. [4]
  • Martindale, J.R., Jones, A.H.M. in Morris, J., (1992). The Prosopography of the Later Roman Empire. IIIb. Cambridge,Združeno kraljestvo, Cambridge University Press. ISBN 978-0-52-120160-5. [5]
  • Rapp, Stephen H. (2003). Studies In Medieval Georgian Historiography: Early Texts And Eurasian Contexts. Louvain, Belgija, Éditions Peeters. ISBN 90-429-1318-5. [6]
  • Toumanoff, Cyril (1963). Studies in Christian Caucasian History. Washington, District of Columbia: Georgetown University Press. [7]