Krožno križišče

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Gibanje vozil skozi krožišče

Krožišče oziroma krožno križišče je kanalizirano križišče krožne oblike z nepovoznim, delno povoznim ali prevoznim središčnim otokom ter krožnim voziščem v katerega se steka tri ali več krakov cest in po katerem poteka vožnja nasprotno od smeri gibanja urinega kazalca.

Vrste krožnih križišč[uredi | uredi kodo]

Enopasovno krožno križišče s po enim voznim pasom na uvozih/izvozih, katerega krožno vozišče je enopasovno.

Večpasovno krožno križišče z enim ali več voznih pasov na uvozih/izvozih, katerega del krožnega vozišča ali celotno krožno vozišče je oblikovano kot večpasovno vozišče.

Elementi krožnega križišča[uredi | uredi kodo]

Sestavni elementi krožnega križišča so:

  • krožno vozišče (eno ali več pasovno)
  • sredinski otok
  • povozni del sredinskega otoka
  • kraki krožnega križišča (na njih pa: vozni pasovi, ločilni otok)
  • lahko pa še: kolesarska steza, pločnik ali pešpot.

In seveda prometna signalizacija in oprema.

Delitev glede na lokacijo in velikost[uredi | uredi kodo]

Krožišče v ljubljanskem BTC
  • Mini urbano - premer 14-25 m - kapaciteta 10.000 vozil/dan
  • Majhno urbano - premer 22-35 m - kapaciteta 15.000 vozil/dan
  • Srednje veliko urbano - premer 30-40 m - kapaciteta 20.000 vozil/dan
  • Srednje veliko (enoopasovno) izvenurbano - premer 35-45 m - kapaciteta 22.000 vozil/dan
  • Srednje veliko (dvoopasovno) izvenurbano - premer 40-70 m
  • Veliko izvenurbano - premer >70 m

Delitev glede na namembnost[uredi | uredi kodo]

  • Krožna križišča za umirjanje prometa (uporaba predvsem v naseljenih območjih, pred in za vasmi in podobno)
  • Krožna križišča za omejevanje prometa (v naseljih kjer hočemo omejiti oziroma zagotoviti vnaprej določeno kapaciteto)
  • krožna križišča za zagotavljanje čim večje kapacitete izven naselij.

Delitev glede na število krakov[uredi | uredi kodo]

  • S tremi kraki.
  • S štirimi kraki.
  • S petimi ali več kraki.

Delitev glede na vodenje posameznih smeri[uredi | uredi kodo]

  • Nivojsko vodenje: v krožno križišče ali mimo njega
  • Več nivojsko vodenje (primer Tomačevo na H3 v Ljubljani)

Prednosti[uredi | uredi kodo]

Krožišče v Celju

Krožna križišča pogosto zamenjujejo običajna križišča, ker imajo naslednje prednosti:

  • Velika prometna varnost:
    • na krožnih križiščih je manj konfliktnih točk za nastanek prometne nesreče.
    • zaradi oblike križišča (središčni otok) je voznikom onemogočeno, da bi z nezmanjšano hitrostjo prevozili križišče, zato so tudi posledice prometnih nesreč v primerjavi s klasičnimi križišči manjše, običajno brez smrtnih žrtev in hudih telesnih poškodb.
  • Večja propustnost prometa, kar ima za posledico manj zastojev in s tem zmanjšanje hrupa in drugih emisij.
  • Manjši stroški vzdrževanja kot pri semaforiziranih križiščih.
  • Služi kot ukrep umirjanja prometa v naseljih.
  • Estetski videz krožnih križišč je mnogo lepši posebej v urbanih okoljih.

Pomanjkljivosti[uredi | uredi kodo]

  • Z večanje števila voznih pasov se prometna varnost zmanjšuje.
  • Pogosto obstojajo težave s prostorom za umestitev (pozidano območje)
  • prometa v krožnem križišču ni mogoče usmerjati s policijo.
  • Krožna križišca niso priporočljiva pred inštitucijami za slepe in slabovidne ter slušno motene, pred domovi za ostarele, bolnišnicami in zdravstvenimi domovi in na vseh drugih mestih, kjer nemotorizirani udeleženci v prometu zaradi svojih fizičnih prizadetosti ne morejo varno prečkati ceste brez svetlobnih signalnih naprav.
  • So tudi slaba rešitev pri močnem prometnem toku levih zavijalcev.


Viri[uredi | uredi kodo]

  • TSC 03.341 : 2012, Krožna križišča, Uradni list RS, št. 8/2012


Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]