Kristina Brenk

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

(Preusmerjeno z Kristina Brenkova)
Skoči na: navigacija, iskanje

Kristina Brenk, slovenska pesnica, dramatičarka, prevajalka, * 22. oktober 1911, Horjul.

Kristina Brenk je v svojem bogatem prevajalskem življenju prevedla v slovenščino veliko književnih del za otroke in mladino. Rojena je bila 22. oktobra 1911 v Horjulu, kjer je preživela čudovito otroštvo v lepi naravi, pri svoji babici, o kateri je vedno pripovedovala, da je obsijana s posebno lučjo miline in dobrote. Že pri njej je poslušala veliko pravljic, kasneje jih je tudi sama brala, pripovedovala, v poznejših letih pa tudi pisala. Študirala je pedagogiko in iz te stroke dosegla doktorat. Ob prazniku mesta Ljubljane - 9. maj 2007, je prejela naziv Častna meščanka Ljubljane. Sedaj živi in sodeluje v kulturnem življenju Bežigrada v Ljubljani.

Vsebina

[uredi] Njeno delovanje med drugo svetovno vojno

Med drugo svetovno vojno je sodelovala z osvobodilno fronto in skrbela za pomoč in zaščito otrok, katerih starši so bili v partizanih ali pa v okupatorskih zaporih. Bila je zelo uspešna kurirka in je pogosto spremljala pisatelja Prežihovega Voranca, ki je bil med vojno tudi glavni urednik radia Kričač v Ljubljani. Bila je tudi zaprta, vendar se je znala dobro zagovarjati in so jo izpustili.

[uredi] Književno ustvarjanje Kristine Brenk

V času študija je pisala igrice, pesmi in zgodbe za šolski list. Pred Drugo svetovno vojno je v Ljubljanskem zvonu objavljala besedila o gledališču in plesni umetnosti. Po Drugi svetovni vojni je objavljala svoje zgodbe in pravljice v mladinskih revijah, kot so Vrtec, Ciciban, Kurirček, Pionirski list ter tudi na radiu.

[uredi] Prozno delo

Njeno ustvarjanje razdelimo na dve temeljni obdobji:

  • 1. obdobje: vojna in realistična pripoved

Glavni motiv njenih vojnih pripovedi je narodnoosvobodilni boj, v spominskih črticah pa pisateljica pripoveduje o njenem življenju v Horjulu, o težavnem življenju matere samohranilke, o družinskem življenju po Drugi svetovni vojni ter o lastnem srečanju s pisatelji, pesniki, ilustratorji in z mladimi bralci. Dela:

  • 2. obdobje: sodobna pravljica oz. fantastična pripoved

V 70. letih prejšnjega stoletja je postala trend v otroški in mladinski literaturi fantastična pripoved. Ker je Kristina Brenkova vedno sledila aktualnemu literarnemu dogajanju v svetu, je v tem času napisala inovativni deli Deklica Delfina in lisica Zvitirepka (1991) ter Srebrna račka, zlata račka (1991), ki ju uvrščamo v sam vrh slovenske fantastične proze. Kot urednica zbirk za otroke in mladino je uredila veliko število svetovnih uspešnic s področja otroške in mladinske literature, kot sta Mamka Bršljanka, Lonček kuhaj. Pripravila je tudi precej zbirk slovenskih ljudskih pripovedi, te pa so: Babica pripoveduje, Slovenske ljudske pripovedi. Uredila je tudi nekaj knjig in knjižic slovenskih ljudskih pesmi za otroke - Pojte, pojte ptice, Križ kraž, kralj Matjaž.

[uredi] Uredniško delo

Več kot dvajset let (od 1953. do 1973.leta) pa je bila urednica knižnih zbirk za najmlajše. Večina teh zbirk živi še danes:

[uredi] Dramsko delo

Kristina Brenkova je znana tudi kot odlična ustvarjalka dramskih del za otroke in mladino. Njene igre so preproste, nezahtevne, primerne za šolske odre:

[uredi] Prevajalsko delo

V svojem obsežnem ustvarjalnem delu je Kristina Brenkova slovenskim mladim bralcem omogočila prebiranje številnih del iz svetovne mladinske književnosti:

[uredi] Nagrade in priznanja katere je prejela za svoje delo

Vzpostavljeno iz »http://sl.wikipedia.org/wiki/Kristina_Brenk«