Kraški teran

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Kraški teran je kakovostno rdeče vino. Pridelujejo ga na Krasu iz trte refošk (imenuje se tudi teranovka) in v Istri (imenuje se teran). Zaradi kraške prsti dobi značilen okus, v primerjavi z drugimi vini pa vsebuje velik odstotek mlečne kisline. Po nekaterih raziskavah deluje kraški teran zdravilno za človeški organizem, kot antioksidant, kot sredstvo za zaviranje slabokrvnosti (vsebuje veliko železa), kot sredstvo za zaviranje arterioskleroze in sredstvo za zniževanje LDL holesterola v krvi (v barvilu).

Domovina kraškega terana, vina kraškega vinorodnega okoliša, leži med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino z nadmorsko višino okoli 300 m, ostrejšo klimo, ter terro rosso, bogato s silikati in železom. Vse to se odraža v polnosti, kislini in visokem ekstraktu kraškega terana. Je visoko kvalitetno suho vino, karminasto rdeče barve z veliko vsebnostjo mlečne kisline, ki je proizvod jabolčno mlečnega vrenja, ter z nizko stopnjo alkohola. Njegove odlike se kažejo tudi v izrazitem sadnem okusu, ki spominja na maline ali ribez, ter v visokem ekstraktu, polnosti in harmoniji. Zdravniki ga priporočajo bolnikom s premalo kisline, slabokrvnim in rekonvalescentom. Kislina blagodejno vpliva na prebavila in pospešuje tek. Postreže se ga h gurmanskim jedem, mesu na žaru, pršutu, divjačini in pikantnim sirom.

Teran je vino, ki se praviloma ne stara in ga je najbolje uporabljati v tekočem letu od proizvodnje dalje. Iz njega ponekod izdelujejo tudi teranov liker.

Sortiment vinske trte na Krasu[uredi | uredi kodo]

Grozd trte refošk, ki bo kmalu postal teran.
Olesenela vitica trte refošk.

Vinorodni okoliš Kras je predvsem primeren za teran. Sorta trsa, iz katere pridobivamo teran, refošk, tu zaradi ugodnih podnebnih in talnih razmer doseže najustreznejšo stopnjo zrelosti, tako da dobimo sortno rdeče vino - kraški teran.

Botanične značilnosti[uredi | uredi kodo]

  • Bujnost: Je bujna sorta
  • Vrh mladice: Svetlo zelen, zelo dlakav, robovi mladic listov so rdečkasti
  • Enoletna rozga: Debela, elipsasta, bledo kostanjeva ali rjavo rdeča
  • List: Velik, okroglast ali nekoliko izdolžen. Lice lista je gladko in zelene barve, spodnja stran pa je malo dlakava. Na jesen list pordeči od zunanje strani proti sredini.
  • Listni pecelj: dolg a krajši od glavne žile, rdečkast in pri osnovi zadebeljen.
  • Cvet: Morfološko in funkcionalno dvospolen ter ima pet dobro razvitih prašnikov.
  • Vitice: močneje razvite in razvejane.
  • Zalistniki: Se močno razvijejo.
  • Grozd: Srednje velik do velik, širok, piramiden, pogosto razvejen, srednje zbit. grozdni pecelj je srednje dolg, močan in do vozla olesenel.
  • Jagoda: okroglasta ali nekoliko idolžena, srednje debela do debela, temno modre barve, oikrita s poprhom.
  • Kožica: Močna, trda, meso pod kožico je nekoliko obarvano
  • Meso: temno zelenkasto, kiselkasto sladkega okusa, čvrsto in sočno.
  • Pečke: Srednje velike, halaza je precej izražena

Pogoste bolezni refoška[uredi | uredi kodo]

  • Peronospora vinske trte: je glivična bolezen, ki se v različni jakosti redno pojavlja vsako leto v vinogradih kraške planote.
  • Oidij vinske trte: je druga najpogostejša glivična bolezen, ki jo imenujemo tudi pepelasta plesen in je včasih nevarnejša od peronospore.
  • Rdeči listni ožig: pojavlja se redkeje.
  • Črna pegavost
  • Siva grozdna plesen
  • Viroze vinske trte: pojavljajo se v starejših vinogradih
  • Kap vinske trte: večinoma so prizadeti vinogradi v najbolj rodnem obdobju, to je po 13. letu starosti.

Proti gljivičnim boleznim vinske trte se borimo s škropljenjem s fungicidi.[1]

Trgatev[uredi | uredi kodo]

Trgatev, če je le mogoče opravljamo v lepem vremenu. Grozdje trgamo takrat, ko je fiziološko zrelo in je stopnja sladkorja v grozdnih jagodah optimalna. Sorta refošk mora imeti v moštu vsaj od 17 do 20 % sladkorja in 14 % kisline. grozdje dozoreva v zadnji dekadi septembra oziroma v prvi polovici oktobra, kar je močno odvisno od vremenskih razmer.[2]

Kako pripravimo dober teran[uredi | uredi kodo]

Grozdje iz katerega pripravljamo teran, mora biti popolnoma zdravo. Zaželeno je, da ga takoj predelamo, kajti le tako bomo ohranili večjo vsebnost barvnih snovi, ki so poleg sadnosti ena temeljnih značilnosti kraškega terana. Tudi žvepljanje je nujno vendar ne uporabljamo visokih odmerkov, če je grozdje zdravo.

Pri pripravi terana moramo upoštevati:[uredi | uredi kodo]

  • za predelavo je primerno le zdravo in nepoškodovano grozdje
  • čas maceracije naj bo čim krajši, da bodo vina gladka, elegantna
  • med vrenjem klobuk čim večkrat potapljamo pod gladino mošta
  • nujno je treba dodajati selekcionirane kvasovke, ker s tem skrajšamo čas predelave
  • daljša maceracija ni priporočlijva, ker izlužena barva oksidira in obledi, zato lahko nastanejo napake in se pojavijo bolezni vina

Navedki o teranu[uredi | uredi kodo]

  • »Kraški Teran ni težak, niti gost, ni trpek, niti tolst, ni mehak, niti mlahav, ni top, niti mrtev, ni zagaten, niti plehek, a tudi ne nežen, ne sladek. Kraški Teran je poln in močan, je vonjav, cvetek in rezek, je krepak in jeklenast, je čil in poln življenja, svež pršiv in ščegetljiv, temnobojen in rubinasto leskeč«. [3]
  • »Jaz čutim danes vseh živih dan. Moje srce kipi in polje, moja duša je židane volje, kot bila bi pila kraški teran.[4]

Opombe in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Miran Vodopivec.Kraški teran.Ljubljana: Kmečki glas, 1999.
  2. ^ Miran Vodopivec.Kraški teran.Ljubljana: Kmečki glas, 1999.
  3. ^ Maximilian Ripper. Kraški teran. Tomaj : Agrarna skupnost, 2003. (COBISS)
  4. ^ Oton Župančič.Kraški teran.Ljubljana: Kmečki glas, 1999.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]