Kosmata mlečnica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kosmata mlečnica
Lactarius torminosus 041031w.jpg
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Fungi (glive)
Deblo: Basidiomycota (prostotrosnice)
Red: Russulales (golobičarji)
Družina: Russulaceae (golobičarke)
Rod: Lactarius (mlečnica)
Vrsta: L. torminosus
Znanstveno ime
Lactarius torminosus
(Schaeff.) Gray
Sinonimi[1]

Agaricus torminosus Schaeff.
Galorrheus torminosus (Schaeff.) P. Kumm.
Lactarius torminosus var. sublateritius Kühner & Romagn.
Lactifluus torminosus (Schaeff.) Kuntze Lactarius necator (Bull.) Pers.

Predloga:MikomorfopoljeO uporabi mikomorfopolja
Lactarius torminosus
mikološke značilnosti:
Gills icon.png 
tip himenija: lističi
Depressed cap icon.svg 

klobuk: vdrt

Decurrent gills icon2.svg 

pritrditev himenija: poraščajoč

Bare stipe icon.png 

bet: gol

White spore print icon.png 

trosni prah: bel

Mycorrhizal ecology icon.png 

ekologija: mikoriza

Poisonous toxicity icon.png 

užitnost: strupena


Kosmata mlečnica (znanstveno ime Lactarius torminosus) je gliva iz družine golobičarke.

Opis[uredi | uredi kodo]

Klobuk te gobe meri 5-15 cm v premeru in je sprva izbočen z močno podvitim robom, pozneje pa postane sploščen in v sredini vdrt. Vsa površina je poraščena z rožnato oranžnimi dlačicami, ki visijo tudi z roba klobuka. Po zgornji strani klobuka se pojavljajo raznobarvni koncentrični kolobarji, ki pa niso vedno enako izraziti. Na prerezanih mestih izloča ta goba bel mleček, ki je ostrega pekočega okusa[2]. Lističi na spodnji strani klobuka so rožnato rumenkasti, tanki in gosti. Sprva so priraščeni k betu, pri starejših gobah pa poraščeni po betu. Trosni prah je svetlo rožnato rumen ali skoraj povsem bel. Meso je belkasto ali rožnato, krhko ter debelo in ima prijeten saden vonj.

Bet je visok od 2 do 6 cm in ima premer od 0,8 - 2 cm. Sprva je rožnato rumen, pozneje rjavkast, na površini pa ima nepravilne jamice enake barve. Sprva je poln, pozneje pa postane votel.

Razširjenost in uporabnost[uredi | uredi kodo]

V Evropi (najdemo jo tudi v Sloveniji) kosmata mlečnica raste na peščenih tleh, ob poteh v svetlih listnatih gozdovih, najpogosteje v brezovih, pogosto v čarovniških krogih. V Severni Ameriki je pogosta tudi v topolovih gozdovih[3].

Surova je ta gobja vrsta strupena, tudi kuhana pa povzroča bruhanje in drisko. Kljub temu jo na Finskem, v Rusiji in nekaterih drugih državah Severne Evrope jedo, vendar jo pred uporabo več dni namakajo v vodi in prekuhavajo. Eden od načinov priprave je tudi siliranje (fermentiranje z mlečno kislino). Na Norveškem jo pražijo in mleto dodajajo v kavo[3].

Podobna vrsta je barjanska mlečnica (Lactarius pubescens), ki prav tako raste pod brezami, a še na bolj vlažnih tleh.

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Species synonymy: Lactarius torminosus (Schaeff.) Gray". Index Fungorum. CAB International. Pridobljeno dne 2010-07-12. 
  2. ^ Roger Phillips (2006). Mushrooms. Pan MacMillan. ISBN 0-330-44237-6. 
  3. ^ 3,0 3,1 David Arora (1986). Mushrooms Demystified. Ten Speed Press. ISBN 0-89815-169-4.