Koordinacijska geometrija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

{glavni|Kompleksna spojina}} Izraz koordinacijska geometrija se uporablja na številnih sorodnih področjih kemije in kemije/fizike trdne snovi.

Molekule[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Molekularna geometrija.

Koordinacijska geometrija molekul je geometrijska oblika, ki jo tvorijo atomi, vezani okrog centralnega atoma.

Anorganski koordinacijski kompleksi[uredi | uredi kodo]

V anorganskih koordinacijskih kompeksih tvorijo geometrijske vzorce atomi ligandov, ki so vezani na centralni atom molekule. Geometrijska razporeditev atomov je odvisna od števila in vrste ligandov in koordinacijskih prioritet centralnega atoma, ki je običajno kovina. Število vezanih atomov, se pravi število σ-vezi med centralnim atomom in ligandi, je koordinacijsko število. Geometrijski vzorec se lahko prikaže kot polieder, katerega oglišča so središča koordiniranih atomov v ligandih.[1]

Koordinacijska prioriteta centralnega atoma se pogosto spreminja z njegovim oksidacijskim stanjem. Število koordiniranih vezi (koordinacijsko število) lahko variira od 2 do 20 v Th(η5-C5H5)4.[2]

Ena od najbolj pogostih koordinacijskih geometrij je oktaeder, v katerem je šest ligandov koordiniranih na kovino v simetrični porazdelitvi. Če se središča ligandov povežejo s črtami, dobi molekula obliko oktaedra. Drugi pogosti koordinacijski geometriji sta tetraedska in kvadratno planarna.

Za razlago relativnih stabilnosti spojin prehodnih kovin z različnimi koordinacijskimi geometrijami, pa za tudi prisotnost ali odsotnost paramagnetizma, se lahko uporabi teorijo kristalnega polja.

Za napovedovanje geometrije kompleksov elementov iz glavnih skupin periodnega sistema se lahko uporabi tudi teorijo o odboju valenčnih elektronskih parov.

Kristalografija[uredi | uredi kodo]

Koordinacijska geometrija atomov v kristalni strukturi je geometrijski vzorec koordiniranih atomov, pri čemer je definicija koordiniranih atomov odvisna od uporabljenega modela.[1] V kuhinjski soli, na primer, je vsak natrijev atom obdan s po šestimi atomi klora v obliki oktaedra. V kovinskih kristalih s telesno centrirano kocko je vsak atom obdan z osmimi najbližjimi sosedi v obliki kocke. V kovinskih kristalih s ploskovno centrirano kocko je vsak atom obdan z dvanajstimi najbližjimi sosedi v kubično tetraedrski obliki.

Pregled geometrijskih oblik[uredi | uredi kodo]

V preglednici so prikazane geometrijske oblike in primeri kompleksov, v katerih se te oblike pojavljajo. V nediskretnih kompleksih so spojine in koordinacijske sfere prikazane v diskretnih enotah.

Koordinacijsko število Oblika Primeri diskretnih (končnih) kompleksov Primeri v kristalih
2 linearna Linear-3D-balls.png Ag(CN)2 v KAg(CN)2[3] Ag v srebrovem cianidu,
Au v AuI[2]
3 trigonalno planarna Trigonal-3D-balls.png Cu(CN)32− v
Na2Cu(CN)3.3H2O[2]
O v TiO2 (rutil)[3]
4 tetragonalna Tetrahedral-3D-balls.png CoCl42−[2] Zn in S v cinkovem sulfidu, Si v silicijevem dioksidu[3]
4 kvadratno planarna Square-planar-3D-balls.png AgF4[2] bakrov(II) oksid (CuO)[3]
5 trigonalno bipiramidalna Trigonal-bipyramidal-3D-balls.png SnCl5[3]
5 kvadratno piramidalna Square-pyramidal-3D-balls.png InCl52− v (NEt4)2InCl5[2]
6 oktagonalna Octahedral-3D-balls.png Fe(H2O)62+[2] Na in Cl v NaCl[3]
6 trigonalno prizmatična Mo(SCHCHS)3[3] As v nikljevem arzenidu (NiAs), Mo v molibdenovem disulfidu (MoS2)[3]
7 pentagonalno bipiramidalna Pentagonal-bipyramidal-3D-balls.png ZrF73− v (NH4)3ZrF7[3] Pa v protaktinijevem(V) kloridu (PaCl5)
7 face capped octahedral [HoIII(PhCOCHCOPh)3(H2O)][4] La v lantanovem(III) oksidu (A-La2O3)
7 trigonalno prizmatična, square face monocapped TaF72− v K2TaF7[3]
8 kubična cezijev klorid (CsCl), kalcijev klorid (CaCl2)
8 kvadratno antiprizmatična Square antiprism.png TaF83− in Na3TaF8[3] torijev(IV) jodid (ThI4)[3]
8 dodekaedrska (pravilen naziv je bisdifenoidna, ker gre za deltaeder) Snub disphenoid.png Mo(CN)84− v K4[Mo(CN)8].2H2O[3] Zr in K2ZrF6[3]
8 heksagonalno bipiramidalna Hexagonale bipiramide.png N v litijevem nitridu (Li3N)[3]
8 oktagonalna, trans-dvokapna Ni v nikljevem arzenidu (NiAs); 6 As sosedov + 2 Ni na vrhu[5]
8 trigonalno prizmatična, triangular face bicapped Ca in CaFe2O4[3]
8 trigonalno prizmatična, square face bicapped PuBr3[3]
9 trigonalno prizmatična, square face tricapped Nonahydridorhenate-3D-balls.png [ReH9]2− v kalijevem nonahidrorenatu[2] SrCl2.6H2O , Th v RbTh3F13[3]
9 enokapno kvadratno antiprizmatična [Th(tropolonate)4(H2O)][2] La in LaTe2[3]
10 dvokapno kvadratno antiprizmatična Th(C2O4)42− [2]
11 Th v [ThIV(NO3)4(H2O)3] (NO3 je bidentat) [2]
12 ikozaedrska Icosahedron.png Th v Th(NO3)62− ion v Mg[Th(NO3)6].8H2O [3]
12 kuboktagonalna Cuboctahedron.png ZrIV3−(BH4)4) atomi v kovinah s ploskovno centrirano kocko, na primer Ca[3]
12 antikoboktaedrska, triangular orthobicupola Triangular orthobicupola.png atomi v kompaktnih heksagonalnih skladih kovin, na primer Sc [3]
14 dvokapno heksagonalno antiprizmatična U(BH4)4[2]

Poimenovanje anorganskih spojin[uredi | uredi kodo]

IUPAC je v svojem priporočilu za nomenklaturo anorganskih spojin leta 2005 uvedel poliedrski simbol,[6] ki opisuje geometrijo okrog centralnega atoma v spojini.

IUCr je predlagal simbol, ki je v kemijski formuli zapisan kot eksponent v oglatih oklepajih. Primer: CaF2 se zapiše kot Ca[8cb]F2[4t]. Zapis [8cb] pomeni kubično koordinacijo, [4t] pa tetraeder. Enakovredna zapisa IUPAC sta CU-8 in T-4.[6] IUPACovi simboli so primerni za kompleksne spojine in molekule, IUCrjevi pa za kristalinične trdne snovi.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 J. Lima DeFaria, E. Hellner, F. Liebau, E. Makovicky, E. Parthé (1989): Report of the International Union of Crystallography Commission on Crystallographic Nomenclature Subcommittee on the Nomenclature of Inorganic Structure Types [1]
  2. ^ 2,00 2,01 2,02 2,03 2,04 2,05 2,06 2,07 2,08 2,09 2,10 2,11 Greenwood, Norman N.; Earnshaw, A. (1997), Chemistry of the Elements (2nd ed.), Oxford: Butterworth-Heinemann, ISBN 0-7506-3365-4
  3. ^ 3,00 3,01 3,02 3,03 3,04 3,05 3,06 3,07 3,08 3,09 3,10 3,11 3,12 3,13 3,14 3,15 3,16 3,17 3,18 3,19 3,20 3,21 Wells A.F. (1984) Structural Inorganic Chemistry 5th edition Oxford Science Publications ISBN 0-19-855370-6
  4. ^ Crystal and molecular structure of the heptacoordinate complex tris(diphenylpropanedionato)aquoholmium, Ho(PhCOCHCOPh)3.H2O, Zalkin A., Templeton D.H., Karraker D.G, Inorganic chemistry, 1969, 8, 12,2680-2684.
  5. ^ David G. Pettifor, Bonding and Structure of Molecules and Solids, 1995, Oxford University Press,ISBN 0198517866
  6. ^ 6,0 6,1 Nomenclature of Inorganic Chemistry IUPAC Recommentations 2005, ed. N. G. Connelly et al. RSC Publishing http://www.chem.qmul.ac.uk/iupac/bioinorg/