Kmetijstvo in gozdarstvo Slovenije
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vsebina |
[uredi] Kmetijstvo
V Sloveniji ustvarja kmetijstvo okoli 20% bruto domačega proizvoda, vendar ima vseeno ta dejavnost velik družbeni pomen, saj zagotavlja oskrbo prebivalstva z živili in preprečuje razpad kulturne krajine. Slovensko kmetijstvo pridela okoli pet šestin hrane, ki jo potrebuje slovensko prebivalstvo. Delež prebivalstva, ki živi od kmetijstva je samo še 5%.
[uredi] Kmetijska zemljišča
V Slovenije je:
- približno 15% zemljišč je za vrtove in njive
- približno 2% zemljišč je za sadovnjake
- približno 2% zemljišč je za vinograde
- približno 16% zemljišč je travnikov
- približno 8% zemljišč je pašnikov
- približno 1% zemljišč je ribnikov, močvirji in trstičja
- približno 50% zemljišč je gozdov
- približno 6% zemljišč pa je nerodovitnih
[uredi] Naravne razmere za kmetijstvo v Sloveniji
Slovenija je med tistimi evropskimi državami, ki nimajo dokaj ugodnih naravnih razmer za kmetijstvo. To pa zato, ker ima naša država veliko hribovitega in kraškega površja, torej je veliko razčlenjenega in strmega površja. Tudi podnebhe in prst nista dovolj ugodna, da bi bilo kmetijstvo pri nas uspešno. Zaradi vseh teh neugodnih dejavnikov pri nas leži kar 75% zemljišč v manj rodovitnih območjih ostale pa na rodovitnih, ki se nahajajo predvseh v nižinah. V hribovitem svetu, ki pri nas prevladuje, pa se lahko uveljavlja samo hribovsko kmetijstvo, ki pa je za 30% manj produktiven kot nižinskega.
Na določenih zemljiščih pa so se odločiili, da poskusijo zmanjšati vpliv narabnih razmer in tako izboljšajo možnosti za pridelovanje. Taki posegi se imenujejo melioracija. Najbolj znana področja Slovenije katerim so s tem posegom dvignili produktivnost so Ljubljansko barje in panonske pokrajine.
[uredi] Družbene razmere za kmetijstvo v Sloveniji
Tudi družbene razmere v Sloveniji za kmetijstvo niso dokaj dobre. Največji problem je zemljiška razdrobljenost, zato je veliko majhnih kmetij. Majhnost posesti je predvsem posledica dedovanja. Ta problem pa je največji v SV delu Slovenije. Ta problem pa rešujejo z komasacijami.
Drugi večji problem pa je sestava kmečkega prebivalstva, saj se je večina mladih odselila v mesta in na kmetijah ostajajo samo stari. Večina lastnikov kmetij pa tudi nima ustrezne izobrazbe.
[uredi] Izginjanje obdelovalnih površin
Zaradi slabih razmer v kmetijstvu v Sloveniji se iz leta v leta zmanjšuje število zemljišč, zaradi:
- ozelenjevanja ; njive se spreminjajo v travnike
- ogozdovanja ; zaraščanje zemljišč z gozdom
Te dva procesa pa sta najbolj značilna za predalpski in alpski del Slovenije, ker se mlado prebivalstvo odseljuje staro pa mi več zmožno skrbeti za zemljišča.
V nižinah pa se število zemljišč zmanjšuje zaradi:
- zazidave
- gradnje cest
Zaradi vseh teh procesov je v Sloveniji od okoli leta 1970 pa do danes izginilo okoli 150 000ha zemljišč.
[uredi] Poljedelstvo
V Sloveniji ima ugodne razmere za poljedelstvo samo Štajerska (panonski svet), ki je pri nas tudi najpomembnejše območje za poljedeljstvo. Na skoraj polovici polj so posajene žitarice oz. žita.
| Kultura | Področje uspevanja |
|---|---|
| krmne rastline | Osrednja Slovenija |
| vrtnine | Primorska |
| industrijske rastline | Povsod (v bližini obratov za predelavo) |
[uredi] Živinoreja
V Sloveniji je zaradi hribovskega površja bolj razvita živinoreja kot pa poljedelstvo. Prispeva več kot pol celotne kmetijske pridelave. Najpomembnejša panoga pri nas v živinoreji pa je govedoreja. Delimo jo na mesno in na mlečno, pri nas pa se ponavadi lastniki kmetij odločajo za kombinirajo (mesno in mlečno). Mleka v naši državi pridelamo več kot pa ga porabimo. Tudi prašičjereja je pri nas dokaj razvita, vendar se ob njen pojavlja veliko problemo, kot je naprimer smrad. Velik pomen ima tudi perutninarstvo, saj je edino izmed panog doseglo ravan evropskih držav. Prevladuje pa reja pišancev in kokoši. Pomen drobnice pa se je v zadnjih lezih zvečal, vendar je še vedno njen pomen zelo majhne. Za konjerejo pa je pri nas značilen uglavnem turistični pomen, zaradi Lipicancev.
| Panoga | Področje |
|---|---|
| govedoreja | Štajerska in Prekmurje (panonske pokrajine) |
| prašičjereja | Štajerska in Prekmurje (panonske pokrajine) |
| perutninarstvo | Vsa Slovenija |
| drobnica | Vsa Slovenija |
| konjereja | Lipica |
[uredi] Vinogradništvo in sadjarstvo
- Glej tudi: Vinorodna dežela
Slovenija je vinogradniška država z raznovrstnimi in kakovostnimi vini. Vina teran, rebula in cviček pa so slovenska avtohtona vina, saj jih pridelujejo samo pri nas. Vinorodna območja pripadajo trem vinorodnim rajonom (območjem), to pa so primorski, posavski in podravski rajon. Ponekod so postale prave vinogradniške pokrajine , ki pa bo solj pomembne za turizem kot za pridelavo, čez njih pa vodijo vinske ceste.
Pri sadjarstvu pa razlikujemo panonsko in primorsko sadjarsko območje.
| Panonsko območje | Primorsko območje |
|---|---|
| Jabolka | Breskve |
| Hruške | Marelice |
| Češnje |
[uredi] Gozdarstvo
Slovenija je ena najbolj gozdnatih dežel v Evropi, saj gozd pokriva kar 54% njenega površja. V zadjih letih pa je delež gozda zaradi opuščanja kmetijskih zemljišč zvečal. Gozd je pri nas razširjen povsod.Območja z največjimi gozdnimi površinami so neposeljena ali pa so zelo redko poseljena. Gozdarstvo je tam glavna, ali pa celo edina gospodarska dejavnost.
Čeprav gozd sestavlja le majhen delež našega bruto domačega proizvoda in zaposljuje dokaj malo ljudi, imajo v Sloveniji gozdovi velik pomen.
Tudi gozdovi so večinoma v zasebni lasti. Po osamosvojitvi pa se je delež gozdov v zasebni lasti še povečal zaradi denacionalizacijo. Zaradi večjega izkoriščanja gozda se je v preteklosti pokazala potreba po načrtnem gospodarjenju z gozdovi. Ker smo uvedli ta način gospodarjenja se je pri nas lesno bogastvo zelo povečalo. Zaradi pogozdovanja z iglavci, ki imajo večji letni prirastek lesa kot listavci, se je veliko gozdov spremenilo iz listnatih v iglaste. Največ pa se poseka iglavcev, čeprav jih je manj kot listavcev.
