Kimsko jezero

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kimsko jezero

Kimsko jezero (nemško Chiemsee) je največje jezero v deželi Bavarski (imenovano tudi bavarsko morje). Jezero je ledeniškega izvora, leži približno na sredini med nemškim mestom Rosenheim in avstrijskim mestom Salzburg. Na jezeru so trije večji otoki, in sicer Herreninsel (slov. Moški otok) s površino 238 ha, na njem je dal bavarski kralj Ludvik II. Bavarski zgraditi veliko kraljevsko palačo z velikim vrtom, podobno Versaillesu, poimenovali so jo Herrenchiemsee, Fraueninsel (Ženski otok ali Nunski otok) s površino 15,5 ha, poimenovan po starem ženskem samostanu Frauenchiemsee, ki še vedno deluje. Tretji otok s površino 3,5 ha ni naseljen, imenuje pa se po svojem rastlinstvu Krautinsel.

Nastanek jezera[uredi | uredi kodo]

Glaciologi so s svojimi raziskavami ocenili nastanek tega ledeniškega jezera v čas pred 10000 leti, torej ob koncu zadnje ledene dobe. Prvotna velikost jezera je po njihovih ocenah dosegala površino približno 240 km², današnja velikost je približno trikrat manjša.

Naravna katastrofa v antiki[uredi | uredi kodo]

Geologi so v kamninah okoli jezera našli več globokih jam z ostanki železa, ki je priletel na Zemljo z velikim kometom in je v atmosferi eksplodiral, njegovi kosi pa so bombardirali področje okoli jezera. Po nekaterih starih zapisih naj bi se to zgodilo leta 445 pr. n. št. Zelo prizadeto naj bi bilo takratno tam živeče prebivalstvo Keltov. Preživelih ljudi je ostalo zelo malo. Veliko področje je ostalo opustošeno, rastlinstvo je potrebovalo kar 50 let, da se je vrnilo v nekdanje stanje. Katastrofa naj bi pustila tudi spomin v keltski kulturi, saj so znane upodobitve goreče krogle, gorečih krogov, ognjenega človeka, raznih spačenih mask itd. Arheologi-metalurgi so našli ostanke železa s padlega kometa, pri katerem so naleteli na nenavadne magnetne lastnosti. Takšno železo so Kelti dodajali v svoje kovano orožje in tako dobili nože in meče izredne žilavosti ter trdote. Od tu izvira noriško jeklo, katerega so kupovali tudi Rimljani.