Katedrala svetega Fronta, Périgueux

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Katedrala sv. Fronta

Katedrala svetega Fronta je stolna cerkev v francoskem mestu Périgueux, sedež škofije Périgueux in Sarlat. Na seznamu francoskih zgodovinskih spomenikov je od leta 1840, v sklopu romarske poti v Santiago de Compostelo pa je od leta 1998 tudi na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine.

Katedrala je imenovana po legendarnem prvem škofu Périgueux svetem Frontu, ki je deloval na tem ozemlju v tretjem stoletju in katerega relikvije so bile shranjene v katedrali do leta 1575.

Prvotna cerkev, posvečena svetemu Frontu, je tod stala že v 6. stoletju, za časa škofa Chronopa II. Prenova cerkve se je kot del opatije začela v 80. letih 10. stoletja, končala pa s posvetitvijo v letu 1047. Kot bazilika je ohranila delce njene predhodnice, v njej je bila leta 1077 izdelana grobnica sv. Fronta, postala je tudi romarsko središče na Jakobovi poti Via Lemovicensis. Cerkev je bila uničena v požaru, ki je izbruhnil leta 1120. Sedanja cerkev je bila zgrajena kmalu zatem v romansko - bizantinskem slogu kot imitacija cerkve svetih apostolov v Konstantinoplu, podobno kot bazilika sv. Marka v Benetkah v obliki grškega križa s petimi kupolami. Sedež škofije je postala leta 1669, predtem v katedrali sv. Štefana (cathédrale Saint-Étienne de la Cité).