Katarina Majerhold

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Katarina Majerhold
Portret
Rojstvo20. maj 1971({{padleft:1971|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:20|2|0}}) (52 let)
Celje
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
Izobrazbamag. znanosti
Alma materUniverza v Ljubljani
Poklicfilozofinja
Spletna stran
katarinamajerhold.weebly.com

Katarina Majerhold, slovenska filozofinja, avtorica in urednica, * 20. maj 1971, Celje, Slovenija.

Delovanje[uredi | uredi kodo]

Katarina Majerhold je filozofinja, ki se ukvarja s filozofijo čustev, zlasti s filozofijo ljubezni, veselja in sreče, filozofskim svetovanjem in etiko. Leta 2017 je v ameriški internetni filozofski enciklopediji, Internet Encyclopedia of Philosophy, objavila članek History of Love.[1] Od leta 2000 je tudi članica združenja ameriškega filozofskega društva Society for the Philosophy of sex + love.[2] Leta 2020 je napisala članek Koncept ljubezni kot kreativno dinamično delo, v katerem trdi, da vsi dosedanji koncepti ljubezni (Platonov, Avguštinov, Rousseaujev, Freudov ipd.) temeljijo na manku, npr. premordialne enovitosti, Boga, matere, medtem ko svojo ljubezen, ki je srečna in miroljubna, utemeljuje na pragamatični in entuziastični ter ekstatični osnovi, ki zagovarja srečo, recipročnost, (seksualni) užitek ter kreativno in intelektualno delo.[3][4] Njen članek Kriza smisla filozofije (2003) je bil nagrajen z esejem desetletja revije Sodobnost (2012) in reproduciran na radiju (ARS, 2018).[5]

Nekaj časa je delovala na Pedagoškem inštitutu (2000-03) kot mlada raziskovalka,[6] njeno raziskovalno področje je bilo vrsto let visoko šolstvo. Bila je avtorica in urednica treh znanstvenih publikacij s področja slovenskega visokega šolstva, ki so izšle pri Beletrini, nekoč Študentski založbi: Univerza pleše avtonomno (1999),[7][8]Ali se univerza vrti v krogu svoje moči (2001),[9][10] Ali univerze potrebuje socialno okolje (2003).[11] Delala je v podjetju Meta group d.o.o. (2004-05) kot projektni vodja. Projektno je sodelovala tudi v podjetju Elaphe d.o.o. (2007-08), ki se ukvarja z električnimi avtomobili.[navedi vir]

Je članica uredništev številnih znanstvenih revij, Andragoška spoznanja, Časopis za kritiko znanosti in Sodobnost. Bila je odgovorna urednica revije Andragoška spoznanja (2008-11) in je članica Andragoškega društva Slovenije (2008-), kjer je delala na povezovanju izobraževanja odraslih in filozofskega svetovanja.[12] Januarja 2022 je postala urednica spletnega portala revije Apokalipsa.[13] Leta 2023 je postala odgovorna urednica Časopisa za kritiko znanosti.

Kot do zdaj edina filozofinja v Sloveniji je imela svojo rubriko filozofskega svetovanja v reviji O osebnosti (2007-10) in na spletni strani časopisa Dela[14] (2009-10). Napisala je številne članke o filozofskem svetovanju. Ima tudi kanadski certifikat za filozofsko svetovanje.[15]

Leta 2012 je izdala knjigo Živeti (Beletrina, zbirka Koda) in Ljubav u filozofiji (Psihopolis). Leta 2015 je izdala knjigo Ljubezen skozi zgodovino (Mladinska knjiga), leta 2016 Love, Its Origin and Modifications (Založba Obzorja) in leta 2017 knjigo Čustveni izzivi (Rokus-Klett). Njen pristop k raziskovalni tematiki ljubezni in čustev lahko vidimo tudi v številnih člankih, ki jih je objavljala v časopisih, kot so Časopis za kritiko znanosti, Sodobnost in Razgledi. Svoje članke je objavila tudi v knjigah in revijah v ZDA, Braziliji, Turčiji[16] in Kanadi.

Ukvarja se tudi z umetnostjo, zlasti s pisanjem scenarijev za dokumentarne in igrane filme (Ljubezen; Čustva, tkanina našega življenja[17]; Prihodnost oblačenja;[18] Znanost in smučanje in Privlačnost spola[19] 2008-15. Občasno piše poezijo[20] in prozo,[21] ki ju objavlja v revijah in na radiu.

Vrsto let je pisala recenzije LB-filmov in TV ter spletnih nanizank za različne revije, kot so Ekran,[22] Kino!,[23] Narobe (2008-18). Nekaj let (2016-18) je delala za Društvo Legebitra,[24] ki deluje na področju zagovorništva človekovih pravic, še posebej na področju pravic LGBT oseb. Leta 2018 je ustvarila svojo spletno stran LL-Passion, na kateri objavlja filozofske eseje, recenzije LB-filmov, nanizank ter intervjuje z umetnicami, raziskovalkami, humanistkami, ki so ali LB ali delajo na področju LGBT. Tako je denimo intervjujala[25] Jóníno Leósdóttir(en) ženo bivše islandske premierke Jóhanno Sigurðardóttir(en), kandidatko na prihodnjih francoskih predsedniških volitvah 2022 in namestnico rektorja Univerze v Lille, Sandrine Rousseau(fr)[26], Claudine Monteil,[27] (upokojeno) francosko diplomatko, feministko in pisateljco, ki je 16 let delala s Simone de Beauvoir in bila ena od ustanoviteljic francoskega feminističnega gibanja v 70-ih letih prejšnjega stoletja, leta 2023 je intervjujala priznano slovensko-britansko oblikovalko Laro Bohinc,[28] katere nakit so nosile od Kate Moss, Cameron Diaz do Victorie Beckham, dolga leta pa je sodelovala z Guccijem, Lanvinom ipd, preden je ustanovila svoj Bohinc Studio, leta 2010 pa tudi ameriško filozofinjo Martho Nussbaum(en).[29] Leta 2017-18 je svoje delo na področju pravic LGBT oseb združila s sodelovanjem z UNESCO OER katedro na Inštitutu Jožef Stefan v projektu OER za ranljive skupine. Na Unescovem Svetovnem dnevu filozofije »Katerega spola je filozofija?«, je v Cankarjevem domu (2009) sodelovala s prispevkom »Ali ima filozofija spol?«,[30] istega leta je v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije sodelovala na 19 otroškem parlamentu na temo ljubezni in spolnosti. Nadaljuje s pisanjem scenarijev in knjig.

Majerhold je tudi humanitarka, ki pomaga ljudem v stiski. Prav tako je borka za živali. Članke za spletno stran piše tudi o okoljskih vprašanjih. Majerhold je ateistka in razkrita lezbijka.[31]

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Ali univerza pleše avtonomno? (1998) Ljubljana, Študentska založba ISBN 961-6211-919
  • Ali se univerza vrti v krogu svoje moči? (2001) Ljubljana, Študentska založba ISBN 961-6211-9-7-8
  • Ali univerza potrebuje socialno okolje? (2003) Ljubljana, Študentska založba (COBISS)
  • Ljubezen (scenaristka, dokumentarec o petih temeljnih konceptih ljubezni, kot so predstavljani v filozofiji, umetnosti, biologiji, medicini in psihoanalizi (Radio televizija Slovenija 2008)
  • Čustva, tkanina našega življenja (scenaristka, dokumentarec o pomenu čustev pri spoznavanju, etiki, umetnosti, politiki in vzgoji otrok Radio televizija Slovenija 2010)
  • Prihodnost oblačenja (scenaristka, dokumentarec o pametnih in visoko inteligentnih oblačilih, Radio televizija Slovenija 2011)
  • Znanost smučanja (scenaristka, dokumentarec o uporabi najnovejših kinestetičnih odkritij in pametnih materialih za smuči, ki omogočajo vrhunske športne rezultate smučarjev in smučark, Radio televizija Slovenija 2011)
  • Privlačnost spola (scenaristka, dokumentarec o različnih oblikah privlačnosti. Radio Televizija Slovenija, 2014. 1 video DVD (ca 29 min). [COBISS.SI-ID515808383]
  • History of love. V: The internet encyclopedia of philosophy: a peer-reviewed academic resource. [Martin, TN]: Internet Encyclopedia of Philosophy Pub., 2017. [COBISS.SI-ID 3106903]
  • Živeti (Knjižna zbirka Koda). Ljubljana: Študentska založba, 2012. 192 str. ISBN 978-961-242-470-1. (COBISS)
  • Ljubav u filozofiji: od antike do novog doba. Novi Sad: Psihopolis institut, 2012. 238 str. ISBN 978-86-86653-53-6. (COBISS)
  • Kriza smisla filozofije. Ljubljana: Sodobnost, letnik 76, junij 2012, str. 641-646. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ERPT38HY; https://ars.rtvslo.si/2018/09/esej-na-radiu-129/ Arhivirano 2020-06-29 na Wayback Machine.
  • Ljubezen skozi zgodovino (2014) Ljubljana, Mladinska knjiga (COBISS)
  • Love, Its Origin and Modifications Through Time: main philosophical concepts of love through western history. 1st ed. Maribor: Obzorja, 2016. Ilustr. ISBN 978-961-230-506-2. [COBISS.SI-ID 89745665]
  • Čustveni izzivi: prepoznavanje različnih čustev in reševanje čustvenih stisk učencev, (Učiteljeva orodja). 1. izd. Ljubljana: Rokus Klett, 2017. 115 str., tabele. 1 optični tisk (CD-ROM). ISBN 978-961-271-801-5. (COBISS)
  • poglavje The gift v What philosophy can tell you about your lover. Chicago: Open Court, 2012, str. 207-213. (COBISS) (Sharon M., ur.)
  • Napotki, misli in tolažbe filozofije, so-avtorstvo (izdaja knjige 2021).
  • posebna edicija Čustva (ur. bloka člankov o čustvih kot del morale, demokracije, umetnosti in kognitivnega spoznanja ter avtorica članka o čustev kot del našega razvoja kot vrste). Časopis za kritiko znanosti. Študentska založba (2010)
  • posebna edicija Privlačnosti spolov (ur. bloka člankov o različnih oblikah čustvene in spolne privlačnosti glede na spolno usmerjenost in/ali spolno identiteto). Časopis za kritiko znanosti, ISSN 0351-4285, 2017, letn. 45, št. 267, str. 207-218. (COBISS)
  • urednica Zbornika za spodbujanje demokratičnega emancipiranega dialoga med ponudniki kulturnih dobrin ter obiskovalci. 1. izd. Maribor [i. e.] Ljubljana: Društvo ŠKUC, Galerija Škuc, 2014.

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »Love, History of | Internet Encyclopedia of Philosophy« (v ameriški angleščini). Pridobljeno 13. julija 2021.
  2. ↑ »Members«. The Society for the Philosophy of Sex and Love (v angleščini). 28. julij 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. julija 2021. Pridobljeno 13. julija 2021.
  3. ↑ »(INTERVJU) Sodobni odnosi: Spremenimo koncept ljubezni«. www.vecer.com. 27. september 2020. Pridobljeno 12. julija 2021.
  4. ↑ Majerhold, Katarina (18. december 2021). »Love as a Creative Dynamic Work«. Tvrđa (v ameriški angleščini). Pridobljeno 28. januarja 2022.
  5. ↑ Majerhold, Katarina (8. oktober 2018). »Kriza smisla filozofije«. Program ARS. RTV SLO. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. junija 2020. Pridobljeno 2. marca 2021.
  6. ↑ »SICRIS Raziskovalec - mentorstvo mladim raziskovalcem«. www.sicris.si. Pridobljeno 12. julija 2021.
  7. ↑ Majerhold, Katarina; Jelovac, Dejan (1999). Univerza pleše avtonomno?: prispevki k repertoarju Univerze za tretje tisočletje. V Ljubljani: Študentska organizacija Univerze : Zavod Radio Študent. ISBN 9789616211918.
  8. ↑ Begić, Mirsad (1999). »Katarina Majerhold in dr. Dejan Jelovac. Univerza pleše avtonomno? Prispevki k repertoarju univerze za tretje tisočletje (zbornik) Študentska organizacija Univerze v Ljubljani in Zavod Radio Študent, Ljubljana 1999, 150 strani«. Teorija in praksa. Pridobljeno 12. julija 2021.
  9. ↑ Majerhold, Katarina; Pleško) (2001). Ali se univerza vrti v krogu svoje moči?. V Ljubljani: Študentska organizacija Univerze. ISBN 961-6211-97-8. OCLC 445300975.
  10. ↑ Begić, Mirsad (2002). »Katarina Majerhold (ur.) Ali se univerza vrti v krogu svoje moči? Študentska organizacija Univeze v Ljubljani in Zavod Radio študent, Ljubljana 2001«. Teorija in praksa. Pridobljeno 12. julija 2021.
  11. ↑ Majerhold, Katarina; Pezdir, Rado (2003). Ali univerza potrebuje socialno okolje?. Študentska organizacija Univerze. ISBN 9789616457026.
  12. ↑ Majerhold, Katarina (17. julij 2010). »Življenjsko svetovanje in izobraževanje odraslih za razvoj kariere in osebnostni razvoj«. Andragoška spoznanja. Zv. 16, št. 2. str. 62. doi:10.4312/as.16.2.62-76. ISSN 2350-4188.
  13. ↑ »Kontakt«. apokalipsa.si (v angleščini). Pridobljeno 12. februarja 2022.
  14. ↑ »Anonimna psihološka svetovalnica«. Delo. 9. januar 2009. Pridobljeno 5. marca 2021.
  15. ↑ »"Da sem bila v razmerju z žensko, je poglobilo moje razumevanje ljubezni"«. Torek ob petih. 13. maj 2019. Pridobljeno 2. marca 2021.[mrtva povezava]
  16. ↑ »TARİH BOYUNCA BATILI SEVGİ KAVRAMLARI«. Sabah Ülkesi | Kültür-Sanat ve Felsefe Dergisi. 6. oktober 2020. Pridobljeno 13. julija 2021.
  17. ↑ »ČUSTVA, TKANINA NAŠEGA ŽIVLJENJA, DOKUMENTARNA ODDAJA«. 29. december 2010. Pridobljeno 3. januarja 2021.
  18. ↑ »PRIHODNOST OBLAČENJA UGRIZNIMO ZNANOST«. 5. oktober 2010. Pridobljeno 3. januarja 2021.
  19. ↑ »PRIVLAČNOST (S)POLA, DOKUMENTARNO-IZOBRAŽEVALNI FILM«. RTV SLO. 4. januar 2015. Pridobljeno 3. marca 2021.
  20. ↑ Majerhold, Katarina (1. oktober 2016). »Pesmi«. Sodobnost. str. 1347–1359. Pridobljeno 3. marca 2021.
  21. ↑ Majerhold, Katarina (2. februar 2021). »LUD Literatura«. Literatura. Pridobljeno 3. marca 2021.
  22. ↑ Majerhold, Katarina. »Katarina Majerhold«. Revija Ekran. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. aprila 2021. Pridobljeno 13. julija 2021.
  23. ↑ »KINO! 13/14«. Kino!. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. julija 2021. Pridobljeno 13. julija 2021.
  24. ↑ »Vabilo na strokovni seminar "Prebijmo molk o LGBT-temah v šolah"«. Legebitra. 20. marec 2018. Pridobljeno 13. julija 2021.
  25. ↑ »Jónína Leósdóttir, an Icelandic writer, playwright and former journalist«. LL PASSION (v angleščini). Pridobljeno 28. januarja 2022.
  26. ↑ »Sandrine Rousseau, Professor, Ecofeminist, Green Candidate in the French Presidential Election in 2022«. LL PASSION (v angleščini). Pridobljeno 28. januarja 2022.
  27. ↑ »Claudine Monteil, Retired French Diplomat, Feminist and Writer«. LL PASSION (v angleščini). Pridobljeno 16. aprila 2022.
  28. ↑ »Interview with Slovenian-British Designer Lara Bohinc«. LL PASSION (v angleščini). Pridobljeno 27. februarja 2023.
  29. ↑ »Interview with Martha C. Nussbaum | 03-2010 | Sodobna PEDAGOGIKA«. www.sodobna-pedagogika.net. Pridobljeno 27. februarja 2023.
  30. ↑ »»Katerega spola je filozofija?««. zofijini.net. Zofijini ljubimci. 17. november 2009. Pridobljeno 7. marca 2021.
  31. ↑ Majerhold, Katarina (13. maj 2019). »"Da sem bila v razmerju z žensko, je poglobilo moje razumevanje ljubezni"«. Torek ob petih. Mladina. Pridobljeno 2. marca 2021.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Katarina_Majerhold&oldid=6147948«