Karma

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Kárma (sanskrtsko कर्म, pali kamma) je izraz, ki označuje ezoterični pomen vzrokov in posledic, ki sledijo vsakemu dejanju. Karma zaobjema pravzaprav vse, kar počnemo, smo počeli in bomo počeli. Gre za dejanja v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Dejanja, ki jih počnemo danes namreč določajo našo prihodnost, dejanja, ki smo jih opravili v preteklosti pa določajo našo sedanjost.

Beseda izvira iz sanskrta कर्मन्: kárman, iz korena √kṛ, kar pomeni delati, dejanje, učinek.

Zakon karme[uredi | uredi kodo]

»Zakon karme« je osrednji del indijskih religij. Vsa živa bitja so odgovorna za svojo karmo - svoje ravnanje in posledice svojega ravnanja - ter za osvoboditev iz samsare. To pojmovanje se pojavi že v prvih Upanišadah. V skladu z Vedami ni obstaja nič kar ne bi bilo živo. Zakon karme se torej nanaša na vse kar obstaja. Del zakona karme, ki se nanaša na materialen svet je tudi Newton-ov tretji zakon akcije in reakcije. Karma je torej posplošenje Newtonovega tretjega zakona akcije in reakcije na vse stvarstvo. Vsak lahko razume nihalo, ki se po vsakem gibu v eno smer mora nagniti tudi v drugo, težje pa je razumeti da so tudi vse naše misli, besede in dejanja ter usoda v celoti, vključno z našim obstojem prav tako posledica naših preteklih akcij.

Esenska tradicija in pozneje rožnokrižniške šole učijo o »zakonu vzroka in posledice/učinka«[1] Vendar pa krščanska ezoterična tradicija dodaja, da je bistvo Kristusovega učenja, da lahko zakon greha in smrti premagamo z Ljubeznijo, ki obnavlja nesmrtnost.

Izjeme[uredi | uredi kodo]

Dejanja ne ustvarjajo (dobre ali slabe) karme, kadar jih vrši oseba v stanju mokše ali osvoboditve. Taka oseba se imenuje »Stithaprajna«. Monist Adi Sankara je učil »Akarmaiva Mokša«, kar pomeni, da je mokšo mogoče doseči le z dejanji, ne pa s trudom. Vsa dejanja, ki jih oseba izvrši v stanju mokše, se imenujejo dharma.

Kolektivna karma[uredi | uredi kodo]

Po indijski religiji pa vse karmične naloge niso neposredno povezane z našo osebnostjo, temveč se nanašajo na skupine ljudi, države, svet... To je tako imenovana kolektivna karma, ki jo doživljemo preko vojne, potresov, lakote, globalne gospodarske krize, kar pospešujejo prebujanje in predstavlja rezervoar izkušenj celotnega človeštva. Kolektivna karma je brezosebna, sestavljena je iz energijskih prapodob arhetipov, ki se jim lahko približamo preko mitov, sanj in fantazij.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]