Karma

Kárma je izraz, ki označuje ezoterični pomen vzrokov in posledic, ki sledijo vsakemu dejanju. Karma zaobjema pravzaprav vse, kar počnemo, smo počeli in bomo počeli. Gre za dejanja v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Dejanja, ki jih počnemo danes namreč določajo našo prihodnost, dejanja, ki smo jih opravili v preteklosti pa določajo našo sedanjost.

Beseda izvira iz Sanskrta, koren besede je »kr-«, kar pomeni delati, dejanje, učinek.

Zakon karme

»Zakon karme« je osrednji del indijskih religij. Vsa živa bitja so odgovorna za svojo karmo - svoje ravnanje in posledice svojega ravnanja - ter za osvoboditev iz samsare. To pojmovanje se pojavi že v prvih Upanišadah. V skladu z Vedami ni obstaja nič kar ne bi bilo živo. Zakon karme se torej nanaša na vse kar obstaja. Del zakona karme, ki se nanaša na materialen svet je tudi Newton-ov tretji zakon akcije in reakcije. Karma je torej posplošenje Newtonovega tretjega zakona akcije in reakcije na vse stvarstvo. Vsak lahko razume nihalo, ki se po vsakem gibu v eno smer mora nagniti tudi v drugo, težje pa je razumeti da so tudi vse naše misli, besede in dejanja ter usoda v celoti, vključno z našim obstojem prav tako posledica naših preteklih akcij.

Esenska tradicija in pozneje rožnokrižniške šole učijo o »zakonu vzroka in posledice/učinka« Vendar pa krščanska ezoterična tradicija dodaja, da je bistvo Kristusovega učenja, da lahko zakon greha in smrti premagamo z Ljubeznijo, ki obnavlja nesmrtnost.

Izjeme

Dejanja ne ustvarjajo (dobre ali slabe) karme, kadar jih vrši oseba v stanju mokše ali osvoboditve. Taka oseba se imenuje »Stithaprajna«. Monist Adi Sankara je učil »Akarmaiva Mokša«, kar pomeni, da je mokšo mogoče doseči le z dejanji, ne pa s trudom. Vsa dejanja, ki jih oseba izvrši v stanju mokše, se imenujejo dharma.