Karma

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Kárma je izraz, ki označuje ezoterični pomen vzrokov in posledic, ki sledijo vsakemu dejanju. Karma zaobjema pravzaprav vse, kar počnemo, smo počeli in bomo počeli. Gre za dejanja v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Dejanja, ki jih počnemo danes namreč določajo našo prihodnost, dejanja, ki smo jih opravili v preteklosti pa določajo našo sedanjost.

Beseda izvira iz Sanskrta, koren besede je »kr-«, kar pomeni delati, dejanje, učinek.

[uredi] Zakon karme

»Zakon karme« je osrednji del indijskih religij. Vsa živa bitja so odgovorna za svojo karmo - svoje ravnanje in posledice svojega ravnanja - ter za osvoboditev iz samsare. To pojmovanje se pojavi že v prvih Upanišadah. V skladu z Vedami ni obstaja nič kar ne bi bilo živo. Zakon karme se torej nanaša na vse kar obstaja. Del zakona karme, ki se nanaša na materialen svet je tudi Newton-ov tretji zakon akcije in reakcije. Karma je torej posplošenje Newtonovega tretjega zakona akcije in reakcije na vse stvarstvo. Vsak lahko razume nihalo, ki se po vsakem gibu v eno smer mora nagniti tudi v drugo, težje pa je razumeti da so tudi vse naše misli, besede in dejanja ter usoda v celoti, vključno z našim obstojem prav tako posledica naših preteklih akcij.

Esenska tradicija in pozneje rožnokrižniške šole učijo o »zakonu vzroka in posledice/učinka«^[1] Vendar pa krščanska ezoterična tradicija dodaja, da je bistvo Kristusovega učenja, da lahko zakon greha in smrti premagamo z Ljubeznijo, ki obnavlja nesmrtnost.

[uredi] Izjeme

Dejanja ne ustvarjajo (dobre ali slabe) karme, kadar jih vrši oseba v stanju mokše ali osvoboditve. Taka oseba se imenuje »Stithaprajna«. Monist Adi Sankara je učil »Akarmaiva Mokša«, kar pomeni, da je mokšo mogoče doseči le z dejanji, ne pa s trudom. Vsa dejanja, ki jih oseba izvrši v stanju mokše, se imenujejo dharma.

[uredi] Viri in opombe