Kalikles

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Kalikles (grško Καλλικλης) domnevno namišljen starogrški sofist v Platonovem dialogu Gorgija.

Možno je, da za literarizacijo katere od zgodovinskih osebnosti, na primer Kritijo ali Alkibiada[1]. Pomisleki proti temu so, da sta ta dva že prisotna v več Platonovih dialogih (Kritija v Platonivih delih Kritija, Protagora, Timaj in Alkibiad v Alkibiad Prvi, Protagora, Simpozij). Dopuščena pa je tudi možnost, da je Kalikles zgodovinska oseba, a je bil zaradi protidemokratičnih stališč in zagovarjanja tiranstva usmrčen.[2]

Kalikles v dialogu s Sokratom zagovarja, da je naravno in pravično, če najmočnejši, najrazumnejši in najpogumnejši vladajo nad šibkejšo večino. Zanj je protinaravno, če se množice združijo in sprejemejo zakonodajo (nómos) proti samovolji močnih. Kaliklesova protidemokratična in protiranska stališča so v dialogu v konfliktu s Sokratovo filozofijo, ki v ospredje pred močjo postavlja pravičnost in premišljenost duše[3].

Nietzsche o Kaliklesu[uredi | uredi kodo]

Primerjava s Trazimahom[uredi | uredi kodo]

Podobnost z Machiavellijem[uredi | uredi kodo]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Sovre, 1946, str. 155
  2. ^ Glej Kocijančič, Platon, ZBRANA DELA I, str. 812
  3. ^ Iz σωφροσύνη v prevodih 'premišljenost' (Kocijančič) oziroma 'razumnost' (Vezjak).

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Platon, ZBRANA DELA I., GORGIJA, 447a-527e, prevod in spremna beseda Gorazd Kocijančič, Mohorjeva družba, Celje 2004 (COBISS)
  • PREDSOKRATIKI, izbral in prevedel Anton Sovrè, Slovenska matica, Ljubljana 1946, str. 149-158 (COBISS)