Kaledonija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Kaledonija (latinsko Caledonia), latinsko ime, ki so ga Rimljani dali sedanji Škotski severno od svoje province Britanije. Kaledonija je bila onkraj meja Rimskega cesarstva. Ime je verjetno p-keltskega izvora. V sodobni rabi se uporablja kot romantično ali pesniško ime za Škotsko kot celoto in je primerljivo z imenom Hibernija za Irsko in Britanija za Veliko Britanijo.

Prvotna raba imena[uredi | uredi kodo]

Arturjevo sedlo

Ime Kaledonija, ki so ga uporabljali Tacit, Ptolemaj, Lukan in Plinij starejši, se je nanašalo na ozemlje (ali del ozemlja) severno od Hadrijanovega zidu v sedanji Škotski, ki je bilo znano tudi kot Piktija ali Piktavija.[1] Ime se lahko nanašalo tudi na veliko osrednje piktsko pleme Kaledoncev, ki je morda prevladovalo na omenjenem ozemlju.

Po Zgodovini Britov (Historia Brittonum), ki je bila napisana v anglosaškem obdobju, je bilo prizorišče sedme bitke mitološkega kralja Arturja gozd, ki je se v zgodnji valižanščini imenuje Coit Celidon in je sedaj na Škotskem.[2] Sledovi mita so se ohranili do danes v Midlothianu: na obrobju Edinburga je stara vulkanska gora z imenom Arthur's Seat - Arturjevo sedlo.

Obstajajo tudi druge hipoteze o poreklu imena Kaledonija in Škotska. Po Moffatu (2005) ime izhaja iz p-keltske besede caled, ki pomeni "trdo". Beseda caled bi se lahko v svojem prvotnem pomenu nanašala tudi trdo ali kamnito zemljišče.[3] Keay in Keay (1994) trdita, da je beseda "očitno prakeltska".[4]

Severozahodni greben Schiehalliona - "vilinjega hriba Kaledoncev"

Ime Kaledonci je mogoče najti v toponomastiki, na primer kot Dùn Chailleann, škotsko-gelskem imenu mesta Dunkeld, ki pomeni "utrdba Kaledoncev", in morda v imenu gore Sìdh Chailleann, ki pomeni "vilinji hrib Kaledoncev".[5][6]

Lokacija[uredi | uredi kodo]

Natančna lokacija ozemlja, ki so ga Rimljani v zgodnjem obdobju zasedbe Britanije imenovali Kaledonija, je negotova. Njene meje so bile verjetno določene šele po zgraditvi Hadrijanovega zidu. Od takrat dalje je Kaledonija pomenila ozemlje severno od zidu, južno od njega pa je bila rimska provinca Britanija, ki je obsegala večino sedanje Anglije in Walesa.[7] Rimljani so med kratkimi vojaškimi vdori v osrednjo in severno Škotsko zasedli Škotsko nižavje in ga priključili k Britaniji. Njihova prisotnost na Škotskem je trajala malo več kot štirideset let, na delih ozemlja pa kakšnih osemdeset let. Rimljani nikoli niso zasedli niti polovice škotskega ozemlja.[8]

Ko so Rimljani severno od Hadrijanovega zidu zgradili še Antoninov zid in svoje vojaške posadke pomaknili proti severu, so Rimljani in Briti južno od zidu začeli trgovati s Pikti severno od njega, kar dokazujejo arheološke najdbe. Veliko najdenega gradiva je razstavljenega v Škotskem narodnem muzeju v Edinburgu.

Sodobna raba imena[uredi | uredi kodo]

Ime Kaledonija se v sodobni angleščini in škotščini uorablja bodisi za zgodovinski opis severne Britanije ali kot romantično in poetično ime Škotske kot celote.[4][9] Takšna je na primer ljudska balada "Caledonia", ki jo je napisal Dougie MacLean in jo objavil leta 1979 na albumu z istim imenom.[10][11]

Ime v komercialne namene uporabljajo tudi na primer letalska družba British Caledonian, trajektna družba Caledonian MacBrayne in nočni vlak Caledonian Sleeper. ki vozi iz Londona na Škotsko.

Eno od Ptolemejevih poročil omenja Caledonia Silva (Kaledonski (pra)gozd), ki se je od rimskih časov do danes precej zmanjšal.[12]

Zanimivost[uredi | uredi kodo]

Naziv Škotska izvira iz latinskega izraza Scotia, ki se je prvotno pomenil Irsko. Za Škotsko se je začeli uporabljati potem, ko so se Scoti, po poreklu iz Irske, preselili na Škotsko.[13]

Rimljani so Irsko imenovali tudi Hibernia, otok Veliko Britanijo pa Albion. Naziv Albion je soroden s škotsko gelskim nazivom Alba, ki pomeni Škotsko.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Moffat (2005), str. 21-22.
  2. ^ B.E. Rise, Caledonian Wood, Encyclopedia Mythica, Pantheon.org.
  3. ^ Moffat (2005), str. 22.
  4. ^ 4,0 4,1 Keay (1994), str. 123.
  5. ^ Bennet (1985), str. 26.
  6. ^ Watson (2004), str. 21
  7. ^ Encyclopædia Britannica (1911), Haverfield (1911), str. 987.
  8. ^ Hanson (2003), str. 198.
  9. ^ Caledonia, Dictionary.com. Pridobljeno dne 23. februarja 2012.
  10. ^ Rock and roll years: the 1970s, The Scotsman, 16. oktober 2003. Pridobljeno dne 17. januarja 2009.
  11. ^ Biography, Dougiemaclean.com. Pridobljeno dne 17. januarja 2009.
  12. ^ Smout in drugi (2007), str. 20-25.
  13. ^ Bede's Letter to Egbert, The Ecclesiastical History of the English People, The Greater Chronicle, Oxford University Press, zbirka World's Classic, 1999, str. 386, ISBN 0-19-283866-0.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • D.J. Bennet, urednik, (1985), The Munros, Glasgow, Scottish Mountaineering Trust, ISBN 0-907521-13-4.
  • W.S. Hanson (2003), The Roman Presence: Brief Interludes v K.J. Edwards, I.B.M. Ralston, Scotland After the Ice Age: Environment, Archaeology and History, 8000 BC — AD 1000, Edinburgh University Press, ISBN 0-7486-1736-1.
  • F. Haverfield (1911), Caledonia, Encyclopædia Britannica, 4, 11. izdaja, Cambridge University Press, str. 987.
  • J. Keay, J. Keay (1994), Collins Encyclopaedia of Scotland, London, Harper Collins, ISBN 0-00-255082-2.
  • A. Moffat (2005), Before Scotland: The Story of Scotland Before History, London, Thames & Hudson, ISBN 0-500-05133-X.
  • T.C. Smout, A.R. MacDonald, F. Watson (2007), A History of the Native Woodlands of Scotland, 1500 — 1920, Edinburgh University Press, ISBN 978-0-7486-3294-7.
  • W.J. Watson, William (2004), The Celtic Placenames of Scotland, Edinburgh, Birlinn, ISBN 1-84158-323-5.