Józef Ignacy Kraszewski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jozef Ignacij Kraszewski
Portret
Rojstvo28. julij 1812({{padleft:1812|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[1][2][3]
Varšava[4][5][…]
Smrt19. marec 1887({{padleft:1887|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})[1][2][…] (74 let)
Ženeva[4][1][…]
Poklicprevajalec, zgodovinar, dramatik, novinar, pisatelj, pesnik, slikar, romanopisec, publicist, risar, zbiratelj, literarni kritik, narodni buditelj
JezikPoljščina
NarodnostPoljak
Državljanstvo Ruski imperij
 Poljska[8]
Obdobje19. stoletje
Podpis

Jozef Ignacij Kraszewski, poljski pisatelj, novinar, zgodovinar in slikar * 28. julij 1812, Varšava19. marec 1887, Ženeva.  

Življenje[uredi | uredi kodo]

Kraszewski je bil plemiški sin. Na Univerzi v Vilni je študiral od leta 1829 do leta 1830, ko je bil zaprt zaradi sodelovanja v ilegalni poljski patriotski organizaciji. Po izgonu iz Kraljevine Poljske leta 1863 je živel v Dresdnu do leta 1884. Vse življenje je bil aktiven novinar in pisatelj. Že bolan za rakom je leta 1887 zbolel še za pljučnico in v Ženevi umrl. Od tod je bilo njegovo truplo prepeljano v Krakov.

Delo[uredi | uredi kodo]

Napisal je preko 600 del, najbolj znan pa je po romanih. Več od Kraszewskega je o zgodovini Poljske napisal leposlovnega le še Nobelov nagrajenec Henryk Sienkiewicz.

  • Całe życie biedna
  • Caprea i Roma
  • Cet czy licho?
  • Kopciuszek
  • Listy do rodziny
  • Lublana
  • Nad modrym Dunajem
  • Nera
  • Pan na czterech chłopach
  • Pod Blachą: powieść z końca XVIII wieku
  • Poeta i świat
  • Rzym za Nerona
  • Serce i ręka
  • Stara baśń
  • Stańczykowa kronika od roku 1503 do 1508

V slovenščino sta prevedeni dve deli Kraszewskega:

Odmevi v slovenskem prostoru[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]