Julijske Alpe

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skoči na: navigacija, iskanje

Vzhodne Julijske Alpe s Triglavom

Júlijske Álpe ali Júlijci (Italjansko: Alpi Giulie) so najobsežnejša in najvišja gorska skupina v Sloveniji. So v južnem in vzhodnem delu pogorja Alp in predstavljajo del Južnih Apneniških Alp. Ležijo v severozahodni Sloveniji in v severovzhodni Italiji, ime pa so dobile po Gaju Juliju Cezarju. Njihov najvišji vrh, ki je obenem tudi najvišji vrh Slovenije, je Triglav s 2864 metri, drugi vrh po višini pa je italijanski Montaž (2753 m). Večina Julijskih Alp je vključena v Triglavski narodni park. Delimo jih na Vzhodne in Zahodne Julijske Alpe.

[uredi] Obseg

Dolina potoka Male Pišnice v Julijskih Alpah

Po površini merijo okrog 4400 km² (Slovenski del meri 1542 km²) in obsegajo območje med dolino Save in Kanalsko dolino. Na jugu pa jih omejujejo Soča, Baška grapa ter Jelovica, ki je še del Julijskih Alp.

[uredi] Geološka zgradba

Gradijo jih mezozojske gorske usedline, večinoma 200 mil. let stari triasni in nekoliko mlajši (180 mil. let) jurski apnenci in dolomiti. Zato so stene strme, vrhovi in grebeni pa zobčasti. Skladi apnenca in dolomita so debeli tja do 2000 m. Močno alpidsko gubanje pred 30 mil. let je povzročilo, da so se mlajše kamninske plasti narivale nad starejše. Številni fosili nam pričajo, da je bilo tu včasih morje. Skladi so nagnjeni proti jugu, zato so južna pobočja po navadi manj strma kot severna.

[uredi] Razčlenjenost

Četudi so Julijske Alpe v celoti enotna, zaključena gorska skupina, jih globoke prečne doline in prelazi razčlenjujejo na posamezne podskupine. V glavnem se gorovje deli na dva dela: Vzhodne Julijske Alpe in Zahodne Julijske Alpe. Veliko obsežnejši vzhodni del leži skoraj v celoti na ozemlju Slovenije, od Zahodnih Julijcev pa sega čez slovensko-italijansko mejo le polovica Kaninske skupine, najlepši del Zahodnih Julijskih Alp - skupina Viša in Montaža pa leži v Italiji. Med prelazi sta pomembna Vršič in prelaz Na Žlebeh v zahodnem delu Julijcev.

[uredi] Skupine

Zahodne Julijske Alpe z Višem in Montažem

Julijske Alpe se delijo na manjše skupine:

Triglavska skupina se nahaja v vzhodnem delu vzhodnih Julijcev. Najvišji vrh je Triglav s 2864 m. Skupina predstavlja najvišje območje Julijskih Alp, saj precej vrhov presega 2500 m. Na severno-vhodnem pobojčju Triglava se nahaja Triglavski ledenik. Na severu in zahodu se skupina končuje s Triglavsko severno steno ki se spušča proti dolini Vrata, Luknjo in Zadnjico. Na jugu pa sega do Bohinjske doline. Sestavni del te skupine je tudi Pokljuka.

Bohinjska skupina, znana kot Bohinjske gore, se nahaja južno od Bohinja. Greben se vleče od vzhoda proti zahodu. Vrhovi so najnižji izmed vseh skupin. Najvišja točka je 2398 m visok vrh v Velikem Špičju, ki se nahaja na skrajnem severno-zahodnem delu skupine.

Krnska skupina se nahaja nad dolino Soče. Na vzhodu se navezuje na Bohinjsko skupino. Najvišji vrh je Krn z 2245 m. Med prvo svetovno vojno so se odvijale pomembne bitke na Soški fronti.

Kaninska skupina je vzhodna skupina zahodnih Julijcev. Najvišji vrh je Visoki Kanin z 2587 m. V skupini je veliko kraških pojavov npr. brezen, ki so globoka prek 1000 m, jam in drugih kraških pojavov. Zaradi bližine morja pade v Kaninskem pogorju največ padavin v Sloveniji, kar se odraža tudi v debelini snežne oddeje, ki pogosto preseže 7 m.

Viš in Montaž, skupina, ki se popolnoma nahaja v Italiji. Najvišji vrhova sta Montaž (2754 m) in Viš (2666 m). Vrhovi in grebeni so prepadni in nazobčani. Je najbolj zahodna skupina Julijcev, ki se na zahodu končajo z reko Tilment.

Jalovec in Mangart, ogromni gori ki se skoraj 2000 m dvigata nad ledeniškimi dolinami, kot sta Tamar in Trenta. Najvišja vrhova sta Mangart (2678 m) in Jalovec (2645 m). Severna ostenja, še posebej Mangarta so tehnično izredno zahtevna. Lažji, vendar še vedno zahteven dostop je z južnih strani. Na vhodu se navezuje na skupino Razor in Prisojnik, na jugu pa na kaninsko skupino. Na severu jo omejuje Zgornjesavska dolina.

Razor in Prisojnik je skupina vpeta med skupino Jalovca in Mangarta, Martuljško skupino in Triglavsko skupino. Najvišja vrhova sta Razor (2601 m) in Prisojnik (2547 m). Omejujejo jo dolina Trenta, Zadnjica, prelaz Vršič, Krnica in Vrata.

Martuljška skupina, ena mogočnejših skupin v Julijcih, se ponaša z mnogimi vrhovi, visokimi čez 2600 m, izjemno težkimi dostopi do vrhov, divjino in gozdovi. Najvišji vrh je Škrlatica (2740 m), Visoki Rokav (2646 m), Oltar (2621 m), Ponce (2602 m). Le na Škrlatico in Špik vodi markirana plezalna pot, ostali vrhovi in stene so neoznačene in nezavarovane. Na jugu se konča z Vrati, na severu in vzhodu pa z Zgornjesavsko dolino.

[uredi] Vrhovi

Vzhodne Julijske Alpe

Triglav z Debele peči

Številni vrhovi presegajo 2000 m.n.v, vendar so večinoma le sestavni del dolgih grebenov ali pa so le predvrh glavnih vrhov. Pomembni vrhovi iztopajo po višini in mogočnosti. Vzhodne Julijske Alpe na vzhodnih robovih obdajajo visoke planote Pokljuka, Mežakla in Jelovica. Glavni vrhovi v Vzhodnih Julijskih Alpah, urejeni po višini, so:

Triglav (2864 m); najvišja gora in simbol Slovenije
Škrlatica (2740 m); druga najvišja slovenska gora
Mangart (2679 m)
Jalovec (2645 m)
Razor (2601 m)
Kanjavec (2569 m)
Prisojnik (2547 m)
Špik (2472 m)
Krn (2244 m); prizorišče številnih bojev soške fronte
Črna prst (1844 m)

Zahodne Julijske Alpe

Zahodne Julijske Alpe so površinsko precej manj obsežne kot Vzhodne. Ležijo večinoma v Italiji, v Slovenijo segajo le deli Kaninske skupine. Glavni vrhovi so:

Montaž (Jôf di Montasio) (2753 m)
Viš (Jôf Fuart) (2666 m)
Visoki Kanin (2587 m)

Pogled z Mangrta proti vzhodu (od leve proti desni so vidni Ponca, Špikova skupina, Mojstrovka, Škrlatica, Razor, Prisank, Travnik, Triglav, Kanjavec, Jalovec (v ospredju), Lepo špičje, ...

[uredi] Doline

Dolina Krme z Jerebikovca

Julijske Alpe skoraj iz vseh strani obkrožajo velike in globoke rečene doline, ki tudi zaokrožujejo njihov obseg. Na severu Julijce omejuje Zgornjesavska dolina v Sloveniji in Kanalska ob reki Beli v Italiji. Bela se nato kmalu zlije v Tilment in ta reka predstavlja tudi zahodno mejo Julijcev. Proti jugovzhodu pa Julijske alpe omejujejo doline slovenskih rek Soče, Bače in Selške Sore. Globoko v osrčje Julijcev seže tudi več stranskih dolin, kot so Vrata, Kot, Krma, Planica, Tamar, ki so jih v času ledenih dob (pleistocen) preoblikovali ledeniki. Take doline se po navadi končajo s ledeniško krnico, nad katero se pnejo navpične stene proti visokim vrhovom. Doline so pogosto odmaknjene od večjih naselij in zato večinoma neposeljene, porašča pa jih smrekov gozd, višje tudi ruševje. Kljub neugodnim razmeram za življenje so se ljudje v preteklosti naselili v katero od teh dolin. Najbolj značilna dolina s Trentskimi »bajtami« je Trenta. Danes število prebivalstva močno upada, velik je tudi delež starega prebivalstva. Ena najlepših dolin pa je sigurno Dolina Triglavskih jezer, ki se začne na višini kar 2000 m.n.v. Jezerca in mlakuže ter bogata flora in favna sta zaslužni, da je bilo to eno prvih zavarovanih območij v Sloveniji.

[uredi] Vodovje

V Vzhodnih Julijskih Alpah izvirata dve večji reki: Sava (črnomorsko povodje) in Soča (jadransko povodje). Zahodni Julijci svoje vode oddajajo največ Tilmentu, manjši del pa tudi Nadiži. Reke imajo največ vode zgodaj poleti, ko se začne taliti sneg v visokogorju. V višinah izvira veliko potokov, ki tečejo prek skalnih sten ter tako ustvarjajo številne slapove, ki so zanimiva točka za turiste. V Julijskih alpah je tudi naš največji slap Boka, visok 106 m in širok tudi 20 m. Nastala so tudi številna jezera, tako v dolinah (denimo Bohinjsko) kot tudi v visokogorju (Triglavska jezera, Krnsko jezero, Kriška jezera, ...). Jezer bi bilo prav gotovo več, vendar zaradi močne zakraselosti voda ponikne in nekje drugje zopet priteče na plan, kar pričajo tudi številna brezna, jame in celo ledene jame.

[uredi] Podnebje

Podnebje je gorsko. Zanj so značilne dolge zime in kratka poletja. Padavine so pogoste, saj letno pade okoli 3000 mm padavin. Največ padavin pade v jesenskih mesecih. Na Kredarici (2515 m.n.v) je letna temparetura - 1°C. Sneg pada praviloma pozimi, čeprav najviše vrhove sneg velikokrat »pobeli« tudi poleti. Debelina snežne odeje je zaradi bližine morja velika, kar je omogočilo nastanek smučarskih središč. Na našem najvišjem smučišču Kanin je bila aprila leta 2009 neuradno izmerjena debelina snežen oddeje kar 11 m. Predvsem ob prehodu front na bolj izpostavljenih legah piha orkanski veter. Najpogostejši je fen, ki pozimi piha z juga. Poleti velikokrat nastanejo vročinske nevihte in nalivi, ki povzročajo naraščanje rek in sprožijo zemeljske plazove.

Za nižje dele, kotline in rečne doline je značilno, da se v poletnih mesecih močno ogrejejo, pozimi pa ohladijo. Včasih pa je pozimi zaradi oblačne plasti, ki navadno sega do 1000 m.n.v v kotlinah večji mraz kot v višjih legah nad njimi. To imenujemo toplotni obrat. Povprečna letna temperatura v kotlinah alpskega sveta je okrog 10 °C.

Gentiana acaulis (Kochov svišč), zavarovana rastlina že od leta 1922

[uredi] Rastlinski pasovi

Temparetura se znižuje za 0,6°C vsake 100 m, kar se lepo vidi tudi na rastlinskih pasovih, značilnih za prisojna pobočja. V nižinah prevladuje listnati gozd bukve z vmesnimi sestoji jelke in smreke. V drugem pasu prevladuje mešani gozd, kjer je veliko pašnikov, ki pa se zaradi opuščanja košenja zaraščajo. Najvišji gozdni pas je iglasti pas. Dviga se tja do višine 1800 m. Nad to višino prevladuje ruševje in posamezna majhna drevesa (macesen). Rušje vztraja tja do višine 2200 m, kjer se prične pas alpskih travišč, ki so bogato posejani z številnimi zavarovanimi razstlinskimi vrstami (Planika, Encijan). Posamezni šopki trave vztrajajo do višine 2600 m, kjer se prične pas golega skalovja in lišajev. Nad 2700 m pa se prične pas večnega snega in ledu.

[uredi] Ledene dobe

V pleistocenu, ki je trajal zadnja 2 mil. let, je zaradi močnih ohladitev nastopilo obdobje ledenih dob. V visokogorju so nastali ledeni pokrovi, od katerih so se proti dolinam odcepili posamezni ledeniki. Med njimi sta bila najdalša bohinjski in soški, slednji je bil dolg kar 80 km in je segal do Mosta na Soči. Obsežni ledeniki so z izjemno težo brusili podlago in razširili ter poglobili rečne doline. Tako so nastale značilne ledeniške doline z obliko črke U. Ledeniki so odložili veliko morenskega gradiva, ki ga imamo kot dokaz za dolžino ledenika. Odložili so tudi ogromne skale-balvane, ki jih najdemo v vseh ledeniških dolinah. Ledeniki so ustvarili kotanje, v katerih so nastala ledeniška jezera. V dolina sta Blejsko in Bohinjsko jezero, v visokogorju pa Kriška, Sedmera jezera in Krnsko jezero. Danes se je v Julijskih Alpah ohranil Triglavski ledenik, ki pa je verjetno mlajšega nastanka, iz »male ledene dobe« med 14. in 19. stoletjem. Do danes se je močno zmanšal, čeprav se je površina zadnji 2 leti zaradi malce hladnejših temparetur in obilo snega povečala na prib. 2,5 ha.

[uredi] Prebivalstvo

Območje naj bi bilo poseljeno že v kameni dobi, v vmesnih toplejših obdobjih. Težke življenjske razmere so omogočale le redko poselitev. Čeprav so bile kultivirane že pred prihodom Rimljanov, so se današnja naselja oblikovala šele v srednjem veku. V srednjem veku so posekali veliko gozdov in tako ustvarjali pašnike. Zgornja meja poselitve je bila na višini 1300 m. Največ ljudi je v višinah živelo sredi 19. stoletja. S prihodom industrijske dobe, pa so ljudje dobili službe v tovarnah, zato se je veliko ljudi odselilo v doline. Danes so v dolinah mesta Jesenice, Tolmin, Bovec, Kobarid. Tako so Julijske Alpe s povprečno gostoto 20 ljudi na km² najredkeje poseljena pokrajina v Sloveniji.

[uredi] Gospodarstvo

Gozdarstvo, kmetijstvo in rudarstvo so bile najpomembnejše gospodarske panoge. Danes so te panoge večinoma zamrle. Najpomembnejša gospodarska panoga je danes prav gotovo turizem. Idilična neokrnjena narava privablja turiste. Poleti je priljubljeno gorništvo, pohodništvo, kolesarstvo in kopanje v Bohinjskem in Blejskem jezeru. Pozimi pa seveda zimski športi, kot so smučanje (Kranjska Gora, Vogel, Kanin), sankanje in tek na smučeh (Pokljuka). Prav v Kranjski Gori vsako leto potekata dve smučarski tekmi za svetovni pokal, na Pokljuki biatlontske tekme in v Planici zaključek svetovnega pokala v smučarskih skokih.

[uredi] Promet

Med pomembnejše cestne povezave spadata avtocestni predor Karavanke in prelaz Vršič (1611 m). Kljub težkemu terenu so cestne povezave kar dobre in so pomembne za razvoj, predvsem turizma.