Judovsko-rimske vojne

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Judovsko-rimske vojne
Sack of jerusalem.JPG
Menora, judovski simbol, ki so ga rimski vojaki leta 70 odnesli iz jeruzalemskega templja
Datum 66–136 (70 let)
Prizorišče Judeja, Ciper, Cirenajka, Mezopotamija
Rezultat odločilna rimska zmaga
  • uničenje jeruzalemskega templja
  • razkol med judaizmom in zgodnjim krščanstvom
  • masovni poboj Judov in razselitev preživelih
  • združitev nemesijanskih judovskih sekt v rabinski judaizem
  • okrepitev judovskega središča v Galileji
Ozemeljske
spremembe
Judeja je ostala pod rimsko oblastjo, se preimenovala in združila s provinco Sirijo v provinco Sirija Palestina
Udeleženci
Vexilloid of the Roman Empire.svg Rimsko cesarstvo judovski zeloti,
judovski uporniki,
Bar Kohbova armada
Poveljniki
Vexilloid of the Roman Empire.svg Tit Flavij
Vexilloid of the Roman Empire.svg Vespazijan
Vexilloid of the Roman Empire.svg Mark Lup
Vexilloid of the Roman Empire.svg Marcij Turbo
Vexilloid of the Roman Empire.svg Lucij Kvijet
Vexilloid of the Roman Empire.svg Hadrijan
Simon Bar Giora,
Elazar Ben Simon,
Jehonatan mi-Guš Halav
Artemion, Lukuas, Julijan in Pap
Simon bar Kohba
Moč
Veliki upor: 30.000 (Bet Horon) - 60.000 (obleganje Jeruzalema)
Kitosova vojna: vzhodne rimske legije
Bar Kohbova vstaja: 7 popolnih legij s kohortami in pomožnimi enotami 5 dodatanih legij, skupno približno 120.000 mož
Veliki upor: 25.000 plus judovske milice, 20.000 Edomejcev
Kitosova vojna: nekaj deset tisoč slabo organiziranih mož
Bar Kohbova vstaja: 200.000 – 400.000 pripadnikov milic
Žrtve
Veliki upor: XII. legija Fulminata je izgubila svojega aquila, sirski kontingent je bil uničen, skupno približno 20.000 mož
Kitosova vojna: na Cipru ubitih 240.000,[1] v Ciranajki pa 200.000 civilistov
Bar Kohbova vstaja: XXII. legija Deiotariana je bila uničena,
IX. legija Hispana verjetno razpuščena,[2]
X. legija Fretensis je utrpela težke izgube
Veliki upor: 250.000[3] – poklanih 1,1 million (Jožef Flavij) in zasužnjenih 97.000 Judov ;
Kitosova vojna: iztrebljenje judovskih skupnosti na Cipru, Cirenajki in Aleksandriji
Bar Kohbova vstaja: poklano 400.000[3] – 580.000 (Kasij Dion) civilistov in pripadnikov milic,
porušenih 985 judovskih vasi (Kasij Dion)

Judovsko-rimske vojne so bile niz velikih uporov Judov v rimski provinci Judeji proti Rimskemu cesarstvu.

Nekateri viri mednje uvrščajo samo prvo judovsko-rimsko vojno (66-73) in Bar Kohbovo vstajo (132-135). Drugi viri k njim prištevajo tudi Kitosovo vojno (115-117), ki se je začela z uporom v judovski diaspori v Cirenajki in se je samo v zaključnem obdobju dogajala tudi v Judeji.

Judovsko-rimske vojne so za Jude pomenile velik udarec, saj so jih iz najštevilčnejšega ljudstva na vzhodnem Sredozemlju spremenile v razseljeno in preganjano manjšino. Dogodki so imeli velik vpliv tudi na judaizem, ker so Titove čete porušile jeruzalemski tempelj, ki je bil osrednje judovsko svetišče. Četudi so Samarijani v 4. stoletju dobili nakakšno avtonomijo in je Judom leta 614 uspelo ustanoviti kratkotrajno sasanidsko-judovsko državo, se je dejanska vladavina Judov na Bližnjem vzhodu ponovno vzpostavila šele na začetku 20. stoletja.

Vojne[uredi | uredi kodo]

K judovsko-rimskim vojnam se prištevajo:

  • Prva judovsko-rimska vojna (66-73), imenovana tudi prva judovska vstaja ali velika judovska vstaja. Začela se je z uporom leta 66, nadaljevala s padcem Galileje leta 67, uničenjem jeruzalemskega templja leta 70 in končala s padcem Masade leta 73.
  • Druga judovsko-rimska vojna (115-117), znana tudi kot Kitosova vojna in upor izgnancev.
  • Tretja judovsko-rimska vojna (132-135), imenovana tudi Bar Kohbova vstaja, druga judovsko-rimska vojna (če se ne šteje Kitosove vojne) ali tretja judovsko-rimska vojna (če se jo šteje).

Posledice[uredi | uredi kodo]

Upori v Judeji, ki se je leta 135 preimenovala v Sirijo Palestino, so se nadaljevali tudi v Bizantinskem cesarstvu. Med njimi so najbolj znani

  • upor proti Konstanciju Galu (351), ki se je začel v Sepforisu v Galileji,
  • upor Samarijcev (484-572), ki se je začel v Neapolisu, in
  • upor proti Herakliju (613), ki se je začel v Tiberiji v Galileji.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Cyprus". JewishEncyclopedia.com. 
  2. ^ "Legio VIIII Hispana". Livius. 
  3. ^ 3,0 3,1 Rivka Shpak Lissak. "The Roman Policy: Elimination the Jewish National-Cultural Entity and the Jewish Majority in the Land of Israel". Pridobljeno dne 15. januarja 2011.