Judovsko-rimske vojne
| Judovsko-rimske vojne | |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Menora, judovski simbol, ki so ga rimski vojaki leta 70 odnesli iz jeruzalemskega templja |
|||||||||
|
|||||||||
| Udeleženci | |||||||||
 Rimsko cesarstvo |
judovski zeloti, judovski uporniki, Bar Kohbova armada |
||||||||
| Poveljniki | |||||||||
| Tit Flavij Vespazijan Mark Lupus
Marcij Turbo Lusij Kvijet
Hadrijan |
Simon Bar-Giora, Elazar Ben-Simon, Jehonatan mi-Guš Halav Artemion, Lukuas, Julijan in Pap Simon bar Kohba |
||||||||
| Moč | |||||||||
| Veliki upor: 30.000 (Bet Horon) - 60.000 (obleganje Jeruzalema)
Kvijetova vojna: vzhodne rimske legije Bar Kohbov upor: 7 popolnih legij, s kohotami in pomožnimi enotami 5 dodatanih legij, skupno približno 120.000 mož |
Veliki upor: 25.000 plus judovske milice, 20.000 Edomejcev
Kvijetova vojna: nekaj deset tisoč slabo organiziranih mož Bar Kohbov upor: 200.000 – 400.000 pripadnikov milic |
||||||||
| Žrtve | |||||||||
| Veliki upor: XII. legija Fulminata je izgubila svojega aquila, sirijski kontingent je bil uničen, skupno približno 20.000 mož
Kvijetova vojna: na Cipru ubitih 240.000,[1] v Ciranajki pa 200.000 civilistov Bar Kohbov upor: XXII. legija Deiotariana je bila uničena, IX. legija Hispana verjetno razpuščena,[2] X. legija Fretensis je utrpela težke izgube |
Veliki upor: 250.000[3] – poklanih 1,1 million (Jožef) in zasužnjenih 97.000 Judov ;
Kvijetova vojna: iztrebljenje judovskih skupnosti na Cipru, Cirenajki in Aleksandriji Bar Kohbov upor: poklano 400.000[3] – 580.000 (Kasij Dion) civilistov in pripadnikov milic, porušenih 985 judovskih vasi (Kasij Dion) |
||||||||
Judovsko-rimske vojne, niz obsežnih uporov Judov iz rimske province Judeje proti Rimskemu cesarstvu.
Nekateri viri mednje uvrščajo samo prvo judovsko-rimsko vojno (66-73) in Bar Kohbov upor (132-135). Drugi viri k njim prištevajo tudi Kvijetovo vojno (115-117), ki se je začela z uporom v judovski diaspori v Cirenajki in se je samo v zaključnem obdobju dogajala tudi v provinci Judeji.
Judovsko-rimske vojne so za Jude pomenile velik udarec, saj so jih iz najštevilčnejšega ljudstva na vzhodnem Sredozemlju spremenile v razseljeno in preganjano manjšino. Dogodki so imeli velik vpliv tudi na judaizem, ker so Titove čete porušile jeruzalemski tempelj, ki je bil osrednje judovsko svetišče. Četudi so Samarijani v 4. stoletju dobili nakakšno avtonomijo in je Judom leta 614 uspelo ustanoviti kratkotrajno sasanidsko-judovsko državo, se je dejanska vladavina Judov na Bližnjem vzhodu ponovno vzpostavila šele na začetku 20. stoletja.
Vojne [uredi]
K judovsko-rimskim vojnam se prištevajo:
- Prva judovsko-rimska vojna (66-73), imenovana tudi prva judovska vstaja ali velika judovska vstaja. Začela se je z uporom leta 66, nadaljevala s padcem Galileje leta 67, uničenjem jeruzalemskega templja leta 70 in končala s padcem Masade leta 73.
- Kvijetova vojna (115-117), poznana tudi kot upor izgnancev in druga judovsko-rimska vojna.
- Bar Kohbova vstaja (132-135), imenovana tudi druga judovsko-rimska vojna (če se ne šteje Kvijetove vojne) in tretja judovsko rimska vojna (če se šteje Kvijetovo vojno).
Posledice [uredi]
Upori v Judeji, ki se je leta 135 preimenovala v Sirijo Palestino, so se nadaljevali tudi v Bizantinskem cesarstvu. Med njimi so najbolj poznani
- upor proti Konstanciju Galu (351), ki se je začel v Sepforisu v Galileji,
- upor Samarijcev (484-572), ki se je začel v Neapolisu, in
- upor proti Herakliju (613), ki se je začel v Tiberiji v Galileji.
Sklici [uredi]
- ^ Cyprus. JewishEncyclopedia.com.
- ^ Legio VIIII Hispana. Livius.
- ^ 3,0 3,1 Rivka Shpak Lissak. The Roman Policy: Elimination the Jewish National-Cultural Entity and the Jewish Majority in the Land of Israel. Pridobljeno dne 15. januarja 2011.
