Josipdol
Josipdol | |
|---|---|
  Josipdol Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°31′57.13″N 15°17′23.79″E / 46.5325361°N 15.2899417°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Koroška regija |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Ribnica na Pohorju |
| Površina | |
| • Skupno | 3,55 km2 |
| Nadm. višina | 609,1 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 288 |
| • Gostota | 81 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 2364 Ribnica na Pohorju |
| Zemljevidi | |
Josipdol je naselje na severnem pobočju Pohorja v Občini Ribnica na Pohorju.
Naselje leži v povirju potoka Velka (Josipdolskega potoka), jugozahodno od Ribnice na Pohorju. Tu so do 1909 delovale glažute, nato pa kamnolomi granita in marmorja.
Lipov drevored[uredi | uredi kodo]
Ob krajevni cesti pri Josipdolu se je nahajal dvostranski enojen lipov drevored dolg 150 m. Drevored je star približno 80 let in je eden izmed redkih še ohranjenih obcestnih drevoredov na Slovenskem. Je spomenik oblikovane narave, zavarovan z občinskim odlokom (Uradni vestnik OLO Maribor 10/63, 1.1.1963)[2].
Tu je tudi začetek gozdne učne poti Kapelvald, ki je bila za javnost odprta že leta 1993.
Nahajališče tonalita[uredi | uredi kodo]
Josipdol na severni strani Pohorja velja poleg Cezlaka na južni strani za osrčje pohorskega kamnoseštva.
Pri Josipdolu se nahaja kamnolom v katerem se še danes predeluje kamen - pohorski tonalit. Pohorski tonalit predstavlja drobno do srednje zrnato magmatsko kamnino, globočnino. Sestavljajo jo v glavnem plagioklazi, kremen in ortoklaz. Pri večjih količinah ortokaza prehaja pohorski tonalit v granodiorit[3].
V kulturnem domu je muzej kamnoseštva in gozdarstva, ki ga je uredil Koroški pokrajinski muzej.
NOB[uredi | uredi kodo]
Borci Pohorskega bataljona so v noči na 4. december 1942 uničili stavbo, v kateri so bili civilni uslužbenci SS. Drugi bataljon Šercerjeve brigade je 19. marca 1945 uničil nemško patruljo.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
- ↑ Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije (Josipdol-lipov drevored), Ljubljana, 1988
- ↑ Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije (Josipdol-nahajališče tonalita), Ljubljana, 1988
Viri[uredi | uredi kodo]
- Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 (COBISS)
- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
