Josip Marija Gorup
| Josip Marija Gorup | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 27. september 1898[1] Reka |
| Smrt | 16. oktober 1926[1] (28 let) Vrata |
| Narodnost | slovenska |
| Državljanstvo | .svg){kind=small} Kraljevina Jugoslavija.svg){kind=small} Avstro-Ogrska |
| Poklic | slikar |
| Poznan po | slikar |
| Starši | Milan Gorup Amalija Gorup (rojena Pergkofer) |
| Sorodniki | Kornelij Gorup (stric) Josip Gorup (stari oče) Janez Nepomuk Kalister (prastric) |
Josip Marija Gorup, slovenski slikar, * 27. september 1898, Reka, † verjetno 16. oktober 1926,[2] Triglavsko pogorje.
Življenje in delo[uredi | uredi kodo]
Josip (Jozi) se je v družini Milana in Amalije Gorup (starša sta bila bratranec in sestrična; Milan je bil sin Josipa Gorupa pl. Slavinjskega iz njegovega prvega zakona z Ano pl. Pergkofer. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani. Leta 1920 je v Pragi študiral slikarstvo, najprej na zasebni šoli, nato pa na akademiji, kjer je diplomiral. Po končanem študiju se je v Berlinu dodatno izobraževal.
Atelje je imel, tako kot Božidar Jakac, po zaslugi hišnega lastnika Dragotina Hribarja v Gradišču v Ljubljani, od leta 1923 pa tudi v Podbrezjah. V prvem obdobju je slikal pejsaže, nato pa se je posvetil upodabljanju živali in lovske scene ter ustvaril nekaj odličnih študij vodnih živali. Ustvaril je vrsto tehnično dovršenih akvarelov. V Hodoninu na Češkem se je udeležil razstave Strokovnega združenja jugoslovanskih likovnih umetnikov s področja Slovenije.
Ponesrečil se je v dolini Vrat pod Triglavom na dan poroke svoje izbranke Carmen Codelli pl. Fahnenfeld (1901–1965) z gradu Turn (Kodeljevo v Ljubljani) s pisateljem grofom Robertom Barbom in bil pogrešan do druge svetovne vojne, ko so našli njegovo truplo;[3] njegova mati je bila prepričana, da je napravil samomor. Večina njegovih slik se nahaja na gradu Strmol, kjer sta od leta 1939 bivali njegova sestra Ksenija Hribar in mama Amalija.[4]
Viri[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 The Fine Art Archive — 2003.
- ↑ France Malešič, Spomin in opomin gora. Kronika smrtnih nesreč v slovenskih gorah, Didakta, 2005, str. 123.
- ↑ Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994
- ↑ Prej je družina živela večinoma v Ljubljani, v posesti pa je imela še vilo na Reki, ki jo je stari oče Gorup podaril Josipovemu očetu Milanu za poročno darilo; zdaj je tam Slovenski dom KPD Bazovica (po podatkih Angelike Hribar).
- Nova žrtev planin (V trigl. pogorju se je izgubil akademski slikar J. A. Gorjup). Jutro 23. okt. 1926, str. 3.
- Damir Globočnik, Slikarska zbirka v gradu Strmol. Kronika 54/2 (2006), 303–316.
- Angelika Hribar, Josip Gorup in njegova rodbina. Kronika 58/1 (2010), 111–156.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
