Joseph Vinoy

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Joseph Vinoy
Rojstvo10. avgust 1800({{padleft:1800|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:10|2|0}})[1][2][3]
Saint-Étienne-de-Saint-Geoirs, Prva francoska republika
Smrt29. april 1880({{padleft:1880|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:29|2|0}})[1][3] (79 let)
Pariz, Francija
Pripadnost Francija
Oboroženi konfliktiAlžirska ekspedicija (1830-1850)
Krimska vojna (1853-1856)
Bitka pri Solferinu, druga italijanska vojna za neodvisnost (1859)
obleganje Pariza (Francosko-pruska vojna)
PriznanjaVeliki kancler legije časti (1871)
italijanski Red sv. Mavricija in Lazarja
otomanski Red Medjidie

Joseph Vinoy, francoski general in politik, * 10. avgust 1803, Saint-Étienne-de-Saint-Geoirs (Isère), † 27. april 1880, Pariz.

Prvotno se je posvetil študiju teologije, nakar se je po nekaj letih semenišča odločil za vojaško kariero in se leta 1823 pridružil francoski Armadi. Kot narednik v 14. pehotnem polku je odšel leta 1830 v Alžirijo, kjer je z leti ob vojaških uspehih napredoval do čina polkovnika. V Francijo se je vrnil leta 1850. Med krimsko vojno (1853-1856) je služboval pod maršalom de Canrobertom že kot brigadni general. Zaradi izrednega vodenja v bitki pri Malakovu (1855) je napredoval v divizijskega generala. Kasneje v letu 1859 je kot vodja divizije pod maršalom Nielom sodeloval v bitki pri Solferinu[4].

Upokojen leta 1863 se je ob izbruhu francosko-pruske vojne leta 1870 ponovno reaktiviral. Kot poveljnik 13. Armade se je ob debaklu v Sedanu spretno umaknil v Pariz. Ob njegovem obleganju je načeloval 3. Armadi v južnem predelu prestolnice. Ob odstopu predsednika Vlade narodne obrambe Trochuja 22. januarja 1871 je postal vojaški guverner Pariza. V nasprotju z mnenjem nekaterih članov Vlade vključno z Léonom Gambetto, podporniki stalnega boja proti Prusom, je Vinoy začel pogovore o kapitulaciji Francije[4].

Med Pariško komuno (18. marec - 28. maj 1871) se je z vojsko v Versaillesu uspešno zoperstavil komunardom ter ob prevzemu pobude zasedel palači Tuileries in Louvre. 6. aprila 1871 je prejel naziv Velikega kanclerja Legije časti[4]. Leta 1877 je bil izvoljen za senatorja. Umrl je v Parizu 27. aprila 1880.

V njegovo čast je imenovana občina Vinoy v kanadskem Quebecu, od leta 1996 del občine Chénéville[5].

Vir[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 http://www.senat.fr/senateur-2nd-empire/vinoy_joseph0254e2.html
  2. podatkovna baza Léonoreministère de la Culture.
  3. 3,0 3,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  4. 4,0 4,1 4,2 Anonymous 1911.
  5. »Chénéville (Municipalité)« (v francoščini). Commission de toponymie du Québec. Pridobljeno 8. januarja 2009.