John McEnroe

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
John McEnroe
Portret
Država Flag of the United States.svg ZDA
Prebivališče New York
Rojstvo 16. februar 1959({{padleft:1959|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:16|2|0}})[1] (56 let)
Wiesbaden[1]
Višina 180 cm[2]
Kariera 1978
Upokojen 1992
Igra levičar (enoročni backhand)
Denarne nagrade 12.547.797 $
Hram slavnih 1999 (stran)
Posamezno
Zmage-porazi 875–198 (81,55%)
Št. naslovov 104
Najv. rang Št. 1 (4. marec 1980)
Grand Slam rezultati posamezniki
OP Avstralije PF (1983)
OP Francije F (1984)
OP Anglije Z (1981, 1983, 1984)
OP ZDA Z (1979, 1980, 1981, 1984)
Ostali turnirji
Tour Finals Masters Z (1978, 1983, 1984) WCT Z (1979, 1981, 1983, 1984, 1989)
Dvojice
Zmage-porazi 530–103 (83,73%)
Št. naslovov 71[2]
Najv. rang Št. 1 (3. januar 1983)
Grand Slam rezultati dvojice
OP Avstralije PF (1989)
OP Francije ČF (1992)
OP Anglije Z (1979, 1981, 1983, 1984, 1992)
OP ZDA Z (1979, 1981, 1983, 1989)
Mešane dvojice
Grand Slam rezultati mešanih dvojic
OP Francije Z (1977)
Posodobljeno: 6. julij 2006.

John Patrick McEnroe mlajši, ameriški tenisač, * 16. februar 1959, Wiesbaden, Zahodna Nemčija.

McEnroe je nekdanja številka 1 lestvice ATP in zmagovalec sedmih posamičnih turnirjev za Grand Slam, od tega je trikrat osvojil na Odprto prvenstvo Anglije in štirikrat Odprto prvenstvo ZDA. Na Odprtem prvenstvu Avstralije se je najvišje uvrstil v četrtfinale, na Odprtem prvenstvu Francije pa v polfinale. Ob tem je dosegel še deset zmag na turnirjih za Grand Slam v dvojicah, devet v moških in eno v mešanih dvojicah. Osvojil je tudi rekordnih osem zaključnih turnirjev sezone, pet tipa WCT in tri Masterse od dvanajstih odigranih, s čimer si deli rekord z Ivanom Lendlom. Dobil je tudi 19 turnirjev prvenstvene serije, predhodnice serije Masters 1000.

Najbolj poznan je po izdelanih udarcih in igri pri mreži, rivalstvu z Björnom Borgom, Jimmyjem Connorsom in Ivanom Lendlom ter spornem obnašanju na igrišču, zaradi česar je pogosto zašel v težave s teniškimi sodniki in funkcionarji. Leta 1999 je bil sprejet v Mednarodni teniški hram slavnih in velja za enega najboljših tenisačev vseh časov.[3] Po končani karieri je deloval tudi kot strokovni sokomentator pri teniških prenosih na več ameriških televizijah in na BBC.

Finali Grand Slamov (11)[uredi | uredi kodo]

Zmage (7)[uredi | uredi kodo]

Leto Turnir Nasprotnik v finalu Rezultat finala
1979 Odprto prvenstvo ZDA Flag of the United States Vitas Gerulaitis 7–5, 6–3, 6–3
1980 Odprto prvenstvo ZDA (2) Zastava Švedske Björn Borg 7–6(4), 6–1, 6–7(5), 5–7, 6–4
1981 Odprto prvenstvo Anglije Zastava Švedske Björn Borg 4–6, 7–6(1), 7–6(4), 6–4
1981 Odprto prvenstvo ZDA (3) Zastava Švedske Björn Borg 4–6, 6–2, 6–4, 6–3
1983 Odprto prvenstvo Anglije (2) Zastava Nove Zelandije Chris Lewis 6–2, 6–2, 6–2
1984 Odprto prvenstvo Anglije (3) Flag of the United States Jimmy Connors 6–1, 6–1, 6–2
1984 Odprto prvenstvo ZDA (4) Zastava Češkoslovaške Ivan Lendl 6–3, 6–4, 6–1

Porazi (4)[uredi | uredi kodo]

Leto Turnir Nasprotnik v finalu Rezultat finala
1980 Odprto prvenstvo Anglije Zastava Švedske Björn Borg 1–6, 7–5, 6–3, 6–7(16), 8–6
1982 Odprto prvenstvo Anglije (2) Flag of the United States Jimmy Connors 3–6, 6–3, 6–7(2), 7–6(5), 6–4
1984 Odprto prvenstvo Francije Zastava Češkoslovaške Ivan Lendl 3–6, 2–6, 6–4, 7–5, 7–5
1985 Odprto prvenstvo ZDA Zastava Češkoslovaške Ivan Lendl 7–6(1), 6–3, 6–4

Viri[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 The Bud Collins History of TennisNew Chapter Press, 2010. — str. 609. — ISBN 978-0-942257-70-0
  2. ^ 2,0 2,1 Player Profile
  3. ^ "Top 10 Men's Tennis Players of All Time". Sports Illustrated. Pridobljeno dne 2010-09-23.