Johannes Stöffler

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Johannes Stöffler
Fotothek df tg 0004740 Porträt.jpg
Johannes Stöffler

Johannes Stöffler (tudi (Johann) Stöfler), nemški matematik, astronom, astrolog in duhovnik, * 10. december 1452, Justingen pri Blaubernu, Baden-Württemberg, Nemčija, † 16. februar 1531, Blauberen.

Mladost in študij[uredi | uredi kodo]

Stöffler je končal samostansko šolo v Blaubernu. 21. aprila 1472 se je vpisal na novoustanovljeno Univerzo v Ingolstadtu, kjer je septembra 1473 prejel diplomo in januarja 1476 magisterij.

Službovanje in znanstveno delo[uredi | uredi kodo]

Po študiju je dobil mesto v justingenski župniji. Poleg duhovniških obveznosti se je ukvarjal z astronomijo, astrologijo in z izdelavo astronomskih inštrumentov, ur in nebesnih globusov. Dopisoval si je z vodilnimi renesančnimi humanisti, na primer z von Reuchlinom (1455-1522). Zanj je izdelal ekvatorij in pisal horoskope.

Leta 1507 je na pobudo vojvode Ulrika Württemberškega zasedel novoustanovljeno stolico za matematiko in astronomijo na Univerzi v Tübingenu. Tu se je izkazal kot odličen predavatelj in z izdajanjem knjig. Leta 1522 so ga izvolili za rektorja. Njegova najbolj znana učenca sta bila Melanchthon (1497-1560) in Münster (1488-1552).

V tem času je leta 1530 izbruhnila epidemija črne kuge, tako da so morali prestaviti univerzo na podeželje. Odšel je v Blauberen, kjer je za posledicami te bolezni umrl. Pokopali so ga v grobnici stolne cerkve (Stiftskirche) v Tübingenu.

Stöffler je napovedal konec sveta na dan 11. februarja 1524 v znamenju Rib zaradi velike vezave planetov. Temu je nasprotoval kardinal Middelburg.

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Poimenovanja

Po njem se imenuje udarni krater na Luni Stöfler. Njegovi Lunini koordinati sta 41,1° južno; 6,0° vzhodno, premer 126 km in globina 2,8 km. Prav tako se po njem imenuje asteroid glavnega pasu 4283 Stöffler.

Dela[uredi | uredi kodo]