Jožef Benkő

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Jožef Benkő
Josip Benko
Benko Josip.jpg
Rojstvo 3. julij 1889
Tešanovci, Avstro Ogrska
Smrt 15. junij 1945
Murska Sobota, SFRJ
Narodnost Zastava Slovenije slovenska
Poklic industrialec in poslovnež

Jožef Benkő (Josip Benko, roj. Benkő József), slovenski industrialec, veleposestnik in politik, * 3. julij 1889 Tešanovci, Avstro Ogrska, † 15. junij 1945, Murska Sobota, SFRJ.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Bil je vodilni tovarnar v Prekmurju (v tistem času Madžarska) med obema svetovnima vojnama. Zametki klavniško-mesnopredelovalnega industrijskega obrata in trgovine z živino, mesom in mesnimi izdelki segajo v leto 1913; protokolacija Tovarne mesnih izdelkov Josip Benko je bila opravljena 1922. Leta 1919 je finančno podprl razglasitev Murske republike. Pristopil je k Narodni radikalni stranki. Bil je povezan s srbskim kapitalom in dr. Milanom Stojadinovićem. (Rojen je bil kot Jožef Benkő, vendar se je kasneje zaradi intenzivnega poslovnega in političnega sodelovanja s srbskimi kapitalsko-političnimi krogi preimenoval v Josipa Benka, ker srbskohrvaški jezik ne pozna ü-ja in ö-ja.) Kot režimski človek je imel zagotovljena dovoljenja za velike kontingente izvoza živine; živino, meso in mesne izdelke je izvažal v Nemčijo, Avstrijo, Italijo, Veliko Britanijo in na Češkoslovaško. Njegov industrijski obrat je odločilno spodbudil razvoj živinoreje v Pomurju. Leta 1926 je postal gerent soboške občine. Tedaj je ustanovil Kreditno zadrugo za trgovino in obrt, ki se je 1931 preoblikovala v Kreditno (Benkovo) banko. Leta 1927 je bil izvoljen za župana Murske Sobote, julija 1930 pa je bil imenovan v prvo sestavo banskega sveta Dravske banovine.[1]

Na skupščinskih volitvah 1923 je neuspešno kandidiral, na volitvah 1931 pa je bil izvoljen na Živkovićevi listi, na volitvah 1935 na Jevtićevi. Gmotno in drugače je podpiral gasilska društva, Sokole, nacionalne prireditve ter vzdrževal soboško godbo na pihala. Bil je izdajatelj tednika Muravidék in več let starešina gasilske župe murskosoboškega sreza, predsednik Zveze industrialcev mesnih izdelkov, predsednik Prekmurskega lovskega društva in inšpektor evangeličanskega seniorata. Po koncu vojne 1945 je bil na montiranem sodnem procesu razlaščen in obsojen na smrt. Današnja Pomurka Mesna industrija je nastala iz njegovega mesnopredelovalnega obrata. Leta 1993 mu je bila na ponovnem sodnem procesu izrečena oprostilna sodba. V njegovi rojstni vasi so mu leta 2005 postali doprsni spomenik.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Maksimiljan Fras, Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas, Maribor, 2013. (COBISS)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]