Jezero Karačaj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Jezero Karačaj
Jezero Karačaj - položaj jezera v Rusiji
položaj jezera v Rusiji
Koordinate 55°40′42″N 60°47′59″E / 55.67833°N 60.79972°E / 55.67833; 60.79972Koordinati: 55°40′42″N 60°47′59″E / 55.67833°N 60.79972°E / 55.67833; 60.79972
Države porečja Rusija
Površina 0,25 km2 (junij 1990)
Povp. globina 2-3 m
Količina vode 400.000 km³ (junij 1990)

Jezero Karačaj (rusko Карача́й) je majhno jezero na jugu gorovja Ural v zahodni Rusiji. Od leta 1951 ga je Sovjetska zveza izrabljala kot odlagališče radioaktivnih odpadkov iz kompleksa Majak, bližnjega skladišča odpadkov in predelovalnega obrata, ki se nahaja v Ozjorsku v Čeljabinski oblasti. Kot del ruskega programa za jedrsko orožje je bil Majak znan tudi pod imenom Čeljabinsk-40, sicer pa se je prva hujša jedrska nesreča na svetu zgodila ravno v omenjenem kompleksu, 29. septembra 1957, zaradi napake v hladilnem sistemu.[1]

Glede na poročilo organizacije Worldwatch Institute s sedežem v Washingtonu D.C. naj bi bilo jezero najbolj onesnažen kraj na svetu.[2] Skozi leta se je raven radioaktivnosti povzpela na okoli 4,44 eksabekerelov (Ebq),[3] kar vključuje 3,6 EBq cezijevega izotopa 137 (137Cs) in 0,74 EBq stroncijevega izotopa 90 (90Sr)[4]. Leta 1990 je ekspozicijska doza sevanja v jezeru znašala okoli 600 röntgenov (R) na uro, kar bi v roku ene ure ubilo človeka.[5]

Od začetka 60. let 20. stoletja se je jezero začelo krčiti: od prvotne površine okoli 0,5 km2 se je skrčilo na 0,15 km2 do konca leta 1993. Leta 1968, v času hude suše v regiji, je veter odnašal radioaktivni pesek iz izsušenega dna, zaradi česar je bilo radioaktivnosti v ravni 185 petabekerelov (PBq) oz. 5 MCi izpostavljenih okoli pol milijona ljudi.[3][6]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ »Najhujši je bil Černobil, na katero mesto se bo uvrstila Fukušima?«. MMC RTV SLO, 16. marec 2011. Pridobljeno 2011-03-19.
  2. ^ Lenssen, "Nuclear Waste: The Problem that Won't Go Away", Worldwatch Institute, Washington, D.C., 1991: 15.
  3. ^ 3,0 3,1 "Chelyabinsk-65 / Ozersk". GlobalSecurity.org. Pridobljeno dne 2011-03-19.
  4. ^ "Lake Karachay" Pridobljeno dne 2011-03-19.
  5. ^ "Soviet Weapons Plant Pollution". WISE News Communique, 2. november 1990. Pridobljeno 2011-03-19.
  6. ^ Starejši viri sicer omenjajo več deset tisoč izpostavljenih ljudi, vendar je število izpostavljenih zaradi prikrivanja oblasti in učinkov sevanja, ki se kažejo po daljšem času, bistveno višje.

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]