Jevgenij Ivanovič Markov

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jevgenij Ivanovič Markov
Rojstvo1769
Moskva
Smrt20. september 1828({{padleft:1828|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})
PripadnostRuski imperij Ruski imperij
Aktivna leta1787 - 1828
ČinGeneralporočnik
Oboroženi konfliktiRusko-turška vojna (1787-1792)
Rusko-turška vojna (1806-1812)
Napoleonove vojne:
* Invazija na Rusijo
Kavkaška vojna
PriznanjaRed svetega Jurija
Red svete Ane
Red svetega Vladimirja
Red svetega Aleksandra Nevskega

Jevgenij Ivanovič Markov (rusko Евге́ний Ива́нович Ма́рков), ruski general, * 1769, † 1828.

Bil je eden izmed pomembnejših generalov, ki so se borili med Napoleonovo invazijo na Rusijo; posledično je bil njegov portret dodan v Vojaško galerijo Zimskega dvorca.

Življenje[uredi | uredi kodo]

5. decembra 1770 je kot navadni vojak vstopil v Permijanski pehotni polk in 18. novembra 1772 je bil povišan v zastavnika. 28. septembra 1779 je bil kot poročnik premeščen v Semipalatinski poljski bataljon.

1. januarja 1786 je bil kot stotnik premeščen v Kurski pehotni polk; aktivno vojaško službo je pričel 3. marca 1787, ko je vstopil v Preobraženski polk; 18. junija 1788 je bil povišan v drugega majorja.

Istega leta se je udeležil vojne proti Turkom. Leta 1792 je bil premeščen v Apšeronski mušketirski polk, s katerim se je boril proti Poljakom; proti njim se je boril tudi čez dve leti.

4. aprila 1798 je bil povišan v polkovnika in 16. avgusta istega leta je postal poveljnik Tifliskega mušketirskega polka. 26. novembra 1798 je bil povišan v generalmajorja in istočasno je postal šef Muromskega mušketirskega polka; udeležil se je italijansko-švicarske kampanje.

27. januarja 1801 je postal poveljnik Arensburga. 28. julija istega leta je bil imenovan za poveljnika Pskovskega mušketirskega polka, s katerim se je udeležil vojne tretje in četrte koalicije.

12. decembra 1807 je bil povišan v generalporočnika in naslednje leto je postal poveljnik 9. pehotne divizije, s katero se je udeležil bojev proti Turkom v Moldaviji.

Ob pričetku patriotske vojne je bil poveljnik korpusa v 3. rezervni opazovalni armadi. Ob koncu vojne je bil poveljnik 15. pehotne divizije; 13. aprila 1816 je bil razrešen poveljstva.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]