Jernej Andrejka plemeniti Livnograjski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Jernej Andrejka
Jernej Andrejka.jpg
Rojstvo 20. avgust, 1850
Dolenje
Smrt 4. maj 1926
Ljubljana
Poklic častnik
Poznan po pisec spominov


Jernej Andrejka plemeniti Livnograjski, slovenski častnik, plemič in pisatelj, * 20. avgust 1850, Dolenje, † 4. maj 1926, Ljubljana.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Jernej Andrejka plemeniti Livnogradski, sicer zaposlen kot podpolkovnik cesarske garde je bil rojen leta 1850 na domačiji Hudman v Dolenjah pri Rovah.

Jernej Adnrejka je bil še med svojim izobraževanjem na gimnaziji v Ljubljani leta 1870 vpoklican v šempetersko vojašnico in postavljen v 11. četo 17. pešpolka. Sicer ni imel želje ostati v vojski, rajši bi dokončal gimnazijo - dokončane je imel le tri letnike - vendar so se stvari napletle drugače. Skupaj z četo so ga napotili v Trident na Tirolskem. Enoletno bivanje v tem kraju je opisal v knjigi Mladostni spomini, v kateri je razkril vse težave in veselja, ki jih je doživel v tem času, vendar vseeno v upanju, da bi dokončal gimnazijo. Konec leta se je večina slovenskih vojakov vrnila v Ljubljano in tudi Jernej Andrejka je imel željo, da se vrne nazaj v rodni kraj. Vendar zaradi odličnih uspehov, je bil skupaj s šestimi slovenskimi vojaki določen za izobraževanje na kadetski šoli v Innsbrucku. Po sedmih letih izobraževanja je kot poročnik 17. pešpolka nastopil službo na kranjskem in nato v Trstu.

Sodeloval je tudi pri zasedbi Bosne in Hercegovine, zatem pa med leti 1880 in 1895 ostal s tem polkom v Ljubljani in Celovcu. Kar 14 let pa je bil tudi v cesarski gardi na Dunaju, kjer je tudi napredoval v podpolkovnika. Njegovo najobsežnejše in najbolj znano delo je Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini. Napisal jo je leta 1878, izšla pa je pri založbi Družba Sv. Mohorja v Celovcu leta 1904. Delo je sestavljeno iz njegovega osebnega dnevnika o imenitnejših dogodkih, ki jih je zapisoval tekom zahtevne operacije v Bosni in Hercegovini.

Jernej Andrejka plemeniti Livnogradski je umrl leta 1926, skupaj s svojo soprogo pa je pokopan na rovskem pokopališču ob cerkvenem turnu.[1]

Dela[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]