Jedrska podmornica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ruska jedrska podmornica razreda Akula

Jedrska podmornica je podmornica na jedrski pogon, v kateri je jedrski reaktor, ki žene parne turbine.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Pogon, ki bi omogočal dalj časa trajajočo plovbo pod površjem, so poskušali razviti že odkar se podmornice uporabljajo v vojaške namene, vendar do pojava zadosti majhnih in zanesljivih jedrskih reaktorjev razvoj takega pogona ni uspel. Prva taka podmornica je bila ameriška USS Nautilus (SSN-571), poimenovana po istoimenski podmornici iz znanstveno-fantastične knjige Julesa Verna. Nautilus je bila prva podmornica, ki je preplula ledeno ploščo nad severnim tečajem. Taka podmornica je lahko pod vodo več mesecev. Žal pa se dogajajo tudi hude nesreče tovrstnih podmornic (npr. ruski K-141 Kursk).

Pogonski sklop[uredi | uredi kodo]

Ena reaktorska polnitev ob izdelavi zadošča za približno 20-letno operativno uporabo. Hiba jedrskega pogona je teža samega reaktorskega odseka, ki tehta toliko kot večja dizel-električna podmornica, zato jedrska podmornica ni primerna za obalne naloge in se zato uporablja le za odprto morje.

PWR (pressurized water reactor) vodni visokotlačni reaktor[uredi | uredi kodo]

PWR reaktor

Ta tip reaktorja razvije ameriška mornarica, kasneje pa ga uporabljajo tudi v Kraljevi vojni mornarici (Združeno kraljestvo).

Sklop uporablja vodo kot upočasnjevalec nevtronov (M) in kot sredstvo za prenos energije-hlajenje. Toplota iz reaktorske zanke se prenese na drugo zanko, kjer se ustvari para. Proizvedena para poganja turbino (T) in tako proizvede ogromno električne energije (G), ki se jo uporablja tudi za razcep vode na vodik in kisik, slednjega se uporablja za dihanje na dolgih potopih, ki jih omejuje le zaloga hrane. Turbina ne žene direktno propelerjev zaradi tresljajno-zvočne ločitve turbine od zunanjega okolja. Propeler poganja elektromotor, ki mu tudi lažje reguliramo hitrost. Izrabljeno paro ohladimo v kondenzatorju (K) in jo kot vodo pošljemo v uparjevalnik (B). (V oklepaju so označeni deli na sliki)

Tekočekovinsko hlajeni reaktorji[uredi | uredi kodo]

Ta tip reaktorja razvije in uporablja sovjetska mornarica.

Radioktivni odpadki[uredi | uredi kodo]

Pogonski sklopi jedrsko gnanih podmornic ostanejo radioaktivni tudi po dokončni ugasitvi reaktorja in odstranitvi gorivnih celic, s čimer odstranimo vse nastale fizijske produkte. Ostanek, čez 99,9 % radioaktivnega materiala sestavljajo sami deli reaktorja in pogonskega sklopa. Mankajočih 0,1 % pa predstavljajo korozijske obloge cevi in delci nastali med obrabo drsnih površin v samem pogonskem sklopu.


Vojaška plovila
Vojne ladje
letalonosilka (superletalonosilka - konvencionalna - V/STOL - lahka) - nosilka helikopterjev - bojna ladja (žepna) - poveljniška ladja - križarka (bojna - oklepna - raketna - eskortna - lahka - težka - protiletalska ) - rušilec (raketni - eskortni) - fregata - korveta - topnjača (raketna) - amfibijskodesantna ladja - torpedovka - protipodmorniška ladja - hitri jurišni čoln - plovilo za minsko bojevanje (minopolagalec) - plovilo za protiminsko bojevanje (minolovec - minoiskalec).
Vojaške podmornice
strateška jedrska - nosilka balističnih raket (SLBM) - nosilka manevrirnih raket (SSGN) - jurišna jedrska - jedrska protipodmorniška (SSN) - konvencionalna/dizelelektrična (SSK) - AIP - nekonvencionalna - minopolagalka - letalonosilka - topnjača - žepna
Pomožne vojaške ladje
nosilka podmornic - bolnišnična ladja - tanker - transportna ladja - potapljaška ladja - pomožna križarka
Starinske vojaške ladje
monera - diera - triera - unirema - birema - trirema - liburnija - dromona - pamfila - helandija - drakar - sagena - kondura - galeja - linijska ladja - slup - brig - oklepnica - pred-dreadnought bojna ladja - dreadnought
Seznam vojaških plovil - Seznam razredov vojaških plovil - Vojna mornarica - Vojaška tehnologija - Vojaška industrija