Japonske številke

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Številski sestavi
arabske številke
armenske številke
babilonske številke
cirilske številke
d'nijevske številke
egipčanske številke
grške številke
hebrejske številke
indijske številke
japonske številke
kitajske številke
majevske številke
rimske številke
tajske številke
številke

Japonske številke predstavljajo imena števil v japonščini. Nekatera števila imajo več imen.

število znak prednostno branje branje on / 音読み branje kun
0 零/〇 zero rei / れい -
1 iči iči / いち ひと(つ) hito(tsu)
2 ni ni / に ふた(つ) futa(tsu)
3 san san / さん み(っつ) mi(ttsu)
4 jon ši / し よ(っつ) yo(ttsu)
5 go go / ご いつ(つ) itsu(tsu)
6 roku roku / ろく む(っつ) mu(ttsu)
7 nana šiči / しち なな(つ) nana(tsu)
8 hači hači / はち や(っつ) ya(ttsu)
9 kjū kjū / きゅう ここの(つ) kokono(tsu)
10 džū džū / じゅう とお tō
100 hjaku hjaku / ひゃく もも momo
1000 sen sen / せん よろず yorozu

Kot vidimo pri 4 in 7 ne uporabljajo branja on, kar je posledica vraževernosti - 死 (smrt) se bere ši.

Vmesna števila pridelajo s kombinacijo naslednjih elementov:

desetice od 20 do 90 so »(števka)-džū«,
stotice od 200 do 900 so »(števka)-hjaku«,
tisočice od 2000 do 9000 so »(števka)-sen«,
za velika števila obstaja nekaj znakovnih prilagoditev, vendar niso tako pomembne.

V velikih številih se elementi združujejo od večjih k manjšim, kjer se uporabijo ničle:

十一 : 11 : džū-iči,
十七 : 17 : džū-nana,
百五十一 : 151 : hjaku go-džū iči,
三百二 : 302 : sam-bjaku-ni,
四百六十九 : 469 : jon-hjaku roku-džū kjū,
二千二十五 : 2025 : ni-sen ni-džū go.

Pri zares velikih številih je pomembno tudi sestavljanje, ki je zelo podobno običajnemu, z izjemo uporabe štirih števk:

Stopnja 104 108 1012 1016 1020
Znak
Ime man oku čō kei gai

Primeri: (presledki med skupinami štirih števk so samo zaradi preglednosti)

1`0000 : 一万 : iči-man,
983`6703 : 九百八十三万六千七百三 : kjū-hjaku hači-džū san man, roku-sen nana-hjaku san,
20`3652`1801 : 二十億三千六百五十二万千八百一 : ni-džū oku, san-zen rop-pjaku go-džū ni-man, sen hap-pjaku iči.

Da so stvari še bolj zapletene, se v sodobni uporabi števila, zapisana z arabskimi številkami in ločena s pikami pri vsaki tretji števki po zahodnem dogovoru, izgovarjajo na podlagi japonske delitve štirih števk.

Poudariti velja, da se v japonščini, kakor v drugih jezikih, beseda za »ničlo« ne uporablja v imenu drugega celega števila večjega od nič, z razliko od kitajščine, ki potrebuje še znak 零 za zapis števila z več ničlami, kot na primer 三百零二 za 302.

Japonščina pozna številke tudi za desetiške ulomke, čeprav jih sedaj v splošnem ne uporabljajo, razen v nekaterih posebnih govornih izrazih (kot na primer 五分五分の勝負 za »polovično verjetnost«) in pri predstavljanju odstotkov ali popustov.

Za izražanje odstotkov ali popustov uporabljajo naslednje besede:

Stopnja 10−1 10−2 10−3 10−4 10−5
Znak
Branje vari bu rin mou ši

Na primer:

一割五分引き iči-vari go-bu biki »15 % popust«
打率三割八分九厘 daricu san-vari hači-bu kjū-rin »povprečje .389« 

Desetiške ulomke danes zapisujejo v arabskih številkah in jih berejo kot zapovrstne števke - enako kot v zahodnem svetu.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]