Janko Kavčič (kemik)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Janko Kavčič (kemik)
Rojstvo2. september 1898({{padleft:1898|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:2|2|0}})
Ljubljana
Smrt5. julij 1988({{padleft:1988|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:5|2|0}}) (89 let)
Ljubljana
Državljanstvo SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 Avstro-Ogrska
Poklickemik, izumitelj, univerzitetni učitelj

Janko Kavčič, slovenski kemik in univerzitetni profesor, * 2. september 1898, Ljubljana, † 5. julij 1988, Ljubljana.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Kavčič je leta 1924 diplomiral na ljubljanski Tehniški fakulteti (TF) in prav tam 1927 tudi doktoriral. Leta je 1928 diplomiral tudi na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od 1924 je bil zaposlen na ljubljanski TF, od 1936 kot izredni in od 1955 dalje pa kot redni profesor.

Delo[uredi | uredi kodo]

Kavčič je sprva raziskoval škrob, pozneje pa tehnične silikate in mineralna gradiva. Razvil je več izumov in tehničnih izboljšav za proizvodnjo specialnih cementov in fosfatov. Sodeloval je pri razvoju slovenske kemijske terminologije in pri pripravi Splošnega tehniškega slovarja. Objavil je več razprav, zlasti s področja cementa in korozije.[1]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Enciklopedija Slovenije. (1991). Knjiga 5. Ljubljana: Mladinska knjiga.