Janko Babnik

Janko Babnik
Rojstvo	9. maj 1861({{padleft:1861|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:9|2|0}}) Ljutomer
Smrt	21. december 1927({{padleft:1927|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:21|2|0}}) (66 let) Ljubljana
Državljanstvo	Kraljevina Jugoslavija  Cislajtanija  Avstrijsko cesarstvo
Poklic	pravoznanec, sodnik, urednik

Janko Babnik, slovenski pravnik, * 9. maj 1861, Ljutomer, † 21. december 1927, Ljubljana.

Življenje in delo

Po končani gimnaziji v Mariboru je na Dunaju študiral pravo in 1884 tam tudi doktoriral. V sodni službi je bil v Ljutomeru, Ljubljani in Litiji, nato sodni pristav v Logatcu in od 1894 v Ljubljani. Leta 1898 je postal svetnik pravosodnega ministrstva na Dunaju. Po razpadu Avstro-Ogrske je v novi državi vodil reorganizaciji sodstva v Sloveniji, bil upravitelj beograjskega Ministrstva pravde v Ljubljani in prav tam v letih 1922−1927 predsednik Višjega deželnega apelacijskega sodišča. Napisal je delo o najstarejši slovenski pravni zgodovini, ki ga je objavil že kot študent in je bilo dolga leta edini pregled te snovi v Sloveniji. Ukvarjal pa se je med drugum tudi s pravno terminologijo in bil urednik strokovnega lista Slovenski pravnik.

Bibliografija

• Nemško-slovenska pravna terminologija (COBISS)
• Sledovi slovenskega prava (COBISS)

Glej tudi

• seznam slovenskih pravnikov

Zunanje povezave

• »Babnik Janko«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.