Janko Žirovnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Janko Žirovnik
Portret
Rojstvo7. februar 1855({{padleft:1855|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})
Kranj
Smrt27. oktober 1946({{padleft:1946|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:27|2|0}}) (91 let)
Kranj
Državljanstvo Avstro-Ogrska
 Kraljevina Jugoslavija
Poklicučitelj, zborovodja
Poznan posadjar in zbiralec ljudskih pesmi

Janko Žirovnik, slovenski zbiralec ljudskih pesmi, učitelj in sadjar, * 7. februar 1855, Kranj, † 27. oktober 1946, Kranj.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Gimnazijo je obiskoval v Kranju (1866–1870) in nato učiteljišče v Ljubljani (1870–1873), kjer ga je za glasbo navdušil A. Nedvěd. Po končanem učiteljišču je poučeval v Škofji Loki (1873), Ljutomeru (1873–1874) in Starem trgu pri Ložu (1874–1877), nato je bil nadučitelj v Begunjah pri Cerknici (1877–1880), Zgornjih Gorjah pri Bledu (1880–1890), Šentvidu pri Ljubljani (1890–1909), nazadnje do upokojitve 1924 pa v Borovnici. Po upokojitvi se je preselil v Kranj in tam še nekaj let vodil šolo Glasbene matice. Leta 1935 je bil imenovan za častnega meščana Kranja.

V krajih, kjer je služboval, je tudi ustanavljal in vodil pevske zbore ter od 1880 zapisoval ljudske pesmi, največ v Zgornjih Gorjah in Šentvidu. Besedila in napeve je pošiljal K. Štreklju in Odboru z napevi za zbiranje slovenskih narodnih pesmi, delujočim v letih 1906–1913. Del zapisov je sam harmoniziral po pravilih štiriglasnega stavka in te preproste priredbe objavil v zbirkah, namenjenim nešolanim zborom (Narodne pesmi z napevi, Narodne pesmi za mladino), ki so izšle v več zvezkih in izdajah. Bil pa je tudi izvrsten vrtnar in sadjar, ter poleg pedagoških člankov pisal tudi o teh svojih izkušnjah.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Enciklopedija Slovenije. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Lisac Ljubomir Andrej, Kumer Zmaga. »Žirovnik Janko«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.