Jani Kovačič
Jani Kovačič | |
|---|---|
 | |
| Osnovni podatki | |
| Rojstno ime | Jani Kovačič |
| Rojstvo | 23. junij 1953 (70 let) Ljubljana |
| Slogi | pop, rock, blues |
| Poklic | pevec, učitelj, glasbeni pisec, skladatelj, kitarist, pesnik |
| Glasbila | vokal, kitara |
| Leta delovanja | 1976–danes |
| Založba | založba RTV Ljubljana |
Janko (Jani) Kovačič, slovenski glasbenik, kantavtor, literat, filozof, pedagog * 23. junij 1953, Ljubljana.
Jani Kovačič se glasbeno udejstvuje od leta 1976, ko je imel prvi javni nastop na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Svoj prvi LP album Ulica talcev je posnel spomladi 1980. Album je izšel pri založbi RTV Ljubljana, sneman pa je bil v studiju Radia Študent in v živo na nastopih v Ljubljani in na Jesenicah. Na albumu je sodelovala zanimiva ekipa in sicer od tedaj že znanih glasbenikov (Lado Jakša, saksofon), kot še tedaj neznanih (Jonas Žnidaršič, bas kitara, Matevž Smerkol, kontrabas, Vanja Simić, violina), do prijateljev (Matjaž Šinkovec za klavirjem). Producent albuma je bil Marko Brecelj. Najbolj znane skladbe z albuma so: »Hokaido«, »Škoflca«, »Žare Lepotec« in »Otroci samohranilk«.
Ena njegovih najbolj znanih skladb je »Delam«. Deloval je tudi kot koncertni urednik v Cankarjevem domu v Ljubljani. Njegova glasba je slogovno različna, preizkušal se je tudi z rapom in kot prevajalec ter interpret skladb Toma Waitsa. Leta 1990 je nameraval izdati album z naslovom Neonski angeli, a nobena založba ni hotela izdati tovrstne eksperimentalne glasbe. Do danes album ostaja neizdan.[1]
Kovačič je sicer večino kariere deloval kot profesor filozofije na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani. Leta 2023 se je upokojil kot učitelj.[2] V zadnjem času se je angažiral kot nastopajoči na protestih proti vladi Janeza Janše (2020–2022).[3][4]
Jani Kovačič je sin pisatelja Lojzeta Kovačiča, poročen pa je z Mileno Milevo Blažić.
Diskografija[uredi | uredi kodo]
Albumi[uredi | uredi kodo]
- Studijski albumi
- Ulica talcev (1980)
- Žare Lepotec v Andih (1981)
- Ljudje (1984)
- Jebent (1987)
- Asfaltni otroci (1991)
- Povabilo na bluz (1998)
- Carmina profana (1999)
- Disko Karamazovi (2001)
- Balade s ceste 1 (2002)
- Balade s ceste 2 (2003)
- Vošč in kolede (2008)
- Silikonski časi (2016)
- Besne pesmi (2017, s skupino Ana Pupedan)
- Kompilacijski albumi
- Tretje uho (1995)
Poezija[uredi | uredi kodo]
- Jazz (1989)
- Tretje oko: kratka zgodovina Slovencev 1977-1993 v songih (1994)
Drame[uredi | uredi kodo]
- Pliskovke (revija Dialogi)
- Princesa na zrnu graha (2004)
Proza[uredi | uredi kodo]
- Poklic mladost: postpank spevoigra (2007)
- Knjiga (2009)
Razno[uredi | uredi kodo]
- s svojimi songi je nastopal v predstavi ljubljanskega Mladinskega gledališča Ujetniki svobode (1982/83)
- Neskončnost: uvod v razmišljanje o neskončnosti za mlade radovedneže (1998, 2002)
- Helenska etika: antična etika od začetka do konca (2005)
- Nekaj o igri in teoriji iger: izbor (2007)
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Jure, Aleksič (24. maj 2007). »Totalen poraz solidarnosti«. Mladina. Pridobljeno 25. decembra 2018.
- ↑ Volk, Luka (2. februar 2024). »»Če družba ne ve, kaj početi z mladimi, potem smo jih pustili na cedilu««. Mladina. Pridobljeno 2. februarja 2024.
- ↑ »"Vstaja"; nepregledna množica skandirala "volitve zdaj!"«. MMC RTV-SLO. 28. maj 2021. Pridobljeno 2. februarja 2024.
- ↑ Lebinger, Anže (25. maj 2021). »Za Hojsa rumeni jopiči biseri, Olaj napovedal preverjanje ukrepanja policije«. Dnevnik. Pridobljeno 2. februarja 2024.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- http://videolectures.net/mlfv01_kovacic_co0/ (nastop)
- http://www.playboy.si/branje/intervju/jani_kovacic-5657.aspx Arhivirano 2007-10-12 na Wayback Machine. (intervju)
- http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/video-po-poteh-slovenskega-toma-waitsa/210082 (članek in posnetki)
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
