Janez Kramar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Janez Kramar
Rojstvo6. maj 1911({{padleft:1911|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:6|2|0}})
Ljubljana[1]
Smrt2002[1]
Državljanstvo Slovenija[1]
 SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 Avstro-Ogrska
Pokliczgodovinar, partizan

Janez Kramar, slovenski zgodovinar in muzealec * 6. maj, 1911, Ljubljana, † 12. april 2002, Sežana.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Kramar je leta 1940 diplomiral na ljubljanski filozofski fakulteti. Maja 1942 je odšel v partizane, po demobilizaciji 1948 se je zaposlil v Muzeju narodne osvoboditve v Ljubljani. Od leta 1956 do 1974 je bil ravnatelj Pokrajinskega muzeja v Kopru. Raziskoval je zgodovino NOB na Primorskem in starejšo zgodovino slovenske Istre. Za svoje delo pri oblikovanju kulturne podebe slovenske Istre je prejel Kocijančičevo nagrado.[2]

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Merezige: trdnjava slovenstva v Istri (COBISS)
  • Prvi tabor v Istri (Pokrajinski muzej Koper, 1970)
  • Izola: mesto ribičev in delavcev (COBISS)
  • Svpb Franja (Ljubljana, 1953)
  • Narodna prebuja istrskih Slovencev (COBISS)
  • Epidemije v Slovenski Istri (COBISS)
  • Izola: 1945-1991 (COBISS)
  • Primorski in istrski železničarji (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 Slovenska biografijaZnanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. — ISSN 2350-5370
  2. Enciklopedija Slovenije. (1991). Knjiga 5. Ljubljana: Mladinska knjiga.